Tiskane izdaje
V Umanoteri so podali podatke evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2013, kjer je Slovenija s 70 odstotki v samem vrhu po deležu, ki ga gospodinjstva prispevajo za energetske dajatve. Te so sicer del okoljskih dajatev. Sledi Ciper s 65 odstotki, Nizozemska z 58 odstotki in Danska s 57 odstotki.
Vzrok je nadpovprečna poraba goriv
Medtem ko iz gospodarstva prihaja največje nasprotovanje okoljskim dajatvam in višanju le teh, pa na drugi strani največ teh dajatev plačajo gospodinjstva. Da pa se Slovenija uvršča v vrh EU po zbranih okoljskih davkih, merjeno v odstotkih BDP, je predvsem posledica nadpovprečne porabe goriv.
»Velika poraba energentov v Sloveniji nakazuje, da so stopnje davkov na energente prenizke, da bi porabnike spodbudile k učinkoviti rabi energije,« je izpostavil vodja projektov v Umanoteri Andrej Gnezda.
Prepričan je, da se v fiskalni politiki odraža dejanska vsebinska usmeritev vladajoče politike in da so prav ekonomski instrumenti ključni del mešanice politike za podporo prehodu na okoljski bolj vzdržno gospodarstvo in družbo.
»Velika težava ostajajo okolju škodljive subvencije v prometu in energetiki. Leta 2014 so subvencije za premog znašale nominalno 31 milijonov evrov, od tega devet milijonov za zapiranje rudnika RTH, 22 milijonov evrov pa za oprostitve plačil trošarine zaradi proizvodnje električne energije,« je dejal Gnezda.
Ob tem je pojasnil, da so subvencije na tekoča goriva v letu 2014 znašale 87 milijona evrov. Od tega je bilo 41 milijonov evrov vračil trošarine za uporabo dizelskega goriva pri tovornih vozilih, 20 milijonov evrov je bilo delnih vračil trošarine za kmetijsko mehanizacijo, 12 milijonov evrov delnih vračil trošarine za uporabo delovnih strojev, 11 milijonov pa oprostitev plačil trošarine zaradi proizvodnje električne energije.
V Umanoteri opozarjajo, da s takimi ukrepi vlada ne dela usluge gospodarstvu, saj Slovenija tovrstne subvencije v zadnjih letih celo povečuje.
»Politika našega gospodarstva z nižanjem okoljskih dajatev, s tem ko sta okoljska in prostorska politika postali administrativna ovira, tekmuje proti dnu. Države, ki tekmujejo proti dnu, navadno tam tudi pristanejo,« je opozorila Renata Karba iz Umanotere.
Edina verodostojna možnost za uspešnost evropskega in slovenskega gospodarstva v prihodnosti je njegova ozelenitev in odličnost v eko-inovacijah, poudarjajo v tej nevladni organizaciji.
V Umanoteri opozarjajo, da je namen državnega proračuna tudi postavljanje prioritet, za katere namene bodo porabljena javna sredstva ter tudi tako aktivno prispevati k vzpostavljanju vzdržnih modelov delovanja družbe.
Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav.
V Umanoterinem poročilu so opisane izkušnje Danske, Švedske, mesta Dunaj, Velike Britanije in Nemčije, torej članic EU, ki so pri izvedbi zelene proračunske reforme vodilne in žanjejo rezultate v obliki delovnih mest, povečanja zasebnih investicij, odpornosti gospodarstva na nihanja cen energentov in zanesljivosti oskrbe, povečanja konkurenčnosti gospodarstva zaradi energetske in snovne učinkovitosti ter s tem povezanih finančnih prihrankov, razvoja lokalnih skupnosti in izrazitega razklopa med rastjo BDP ter porabo energije in surovin.
Leto pred koncem mandata je vlada namreč potrdila zagonski elaborat za zadnjega izmed 15 vladnih strateških razvojnih projektov. Na pozicijo najpočasnejšega se je uvrstil projekt zelene proračunske reforme.
