Banko Celje bo dokapitalizirala država, vlada čaka le še na znamenje iz Bruslja

Ljubljana – Vlada je potrdila dokapitalizacijo in druge ukrepe za Banko Celje in s tem po NLB, NKBM in Abanki nacionalizirala še četrto banko. Celjska banka bo dokapitalizirana s 190 milijoni evrov, država bo po 95 milijonov evrov vplačala v denarju in obveznicah.

Pomembna podrobnost je, da je bila dokapitalizacija sprejeta z odložnim pogojem. To pomeni, da bodo vsi ukrepi začeli veljati po tem, ko jih bo odobrila evropska komisija, konkretno njen direktorat za konkurenčnost, ki budno bedi predvsem nad spoštovanjem določb o državnih pomočeh.

Po znamenju iz Bruslja bodo začele veljati določbe EU o državnih pomočeh, ki bodo pomenile tudi razlastitev vseh lastnikov banke, vključno z lastniki podrejenih obveznic. Teh je v celjski banki do 90 milijonov evrov, njihova usoda pa je bila enaka kot v primeru drugih, že nacionaliziranih bank.

Vlada se je danes strinjala tudi s seznamom tveganih postavk Banke Celje za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Za nove obveznosti DUTB iz zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu ter iz obveznic, ki so vplačane s prenosom tveganih postavk Banke Celje na DUTB, je vlada izdala državno poroštvo do največ 127 milijonov evrov. Za izvedbo poroštva je predvidena tudi letna provizija, in sicer za poroštveno pogodbo z ročnostjo od treh mesecev do enega leta v višini 50 bazičnih točk in za poroštveno pogodbo z ročnostjo nad enim letom v višini 125 bazičnih točk.

Dokapitalizacija Banke Celje, povečana s 160 na 190 milijonov evrov, je zdaj padla na davkoplačevalska pleča, ker je njeni lastniki z NLB na čelu niso bili sposobni dokapitalizirati sami. Stoodstotna koncentracija lastništva banke v rokah države odpira vrata za združitev Banke Celje in Abanke Vipe. To je sporočila tudi vlada, rekoč, da dokapitalizacija celjske banke temelji na izdelani poslovni strategiji za združitev družb Abanka ter Banka Celje. Z združitvijo, konsolidacijo in očiščenjem bilanc bi obe banki, ki imata skupaj od 13- do 14-odstotni tržni delež, postali lažje prodajljivi, izkupiček za davkoplačevalce pa bi bil večji.

Trojka neformalno v Ljubljani

Pozitivno odločbo Bruslja je mogoče pričakovati v kratkem, vsekakor do konca leta. Dejstvo je, da se Cerarjevi vladi zdaj že močno mudi, saj hoče dokapitalizacijo, težko približno 0,5 odstotka BDP, spraviti pod streho še v letošnjem proračunu, ne pa v proračunu 2015, ko moramo izpolniti maastrichtski cilj in proračunski primanjkljaj spraviti pod tri odstotke BDP. V tem primeru bi tudi lažje izpolnili zahteve iz postopka o čezmernem proračunskem primanjkljaju. Pričakovali pa bi, da je ta procedura zdaj že dorečena. Po naših podatkih se namreč v teh dneh v Ljubljani mudi cela neformalna trojka, torej predstavniki IMF (danes imajo novinarsko konferenco po končanju redne misije), ECB in evropske komisije.