Umar: gospodarska aktivnost se še krepi

Poleg potrošnje gospodinjstev gospodarsko aktivnost v Sloveniji še naprej krepi tudi izvoz.

Objavljeno
13. december 2016 12.23
mpi-Podražitev
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana − Gospodarska aktivnost v Sloveniji se nadalje krepi, tudi zaradi zasebne potrošnje, ki ob izboljšanih razmerah na trgu dela in povečanem optimizmu potrošnikov vidneje okreva. To se odraža tudi v rasti nekaterih cen, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Poleg potrošnje gospodinjstev gospodarsko aktivnost v Sloveniji še naprej krepi tudi izvoz, ki ostaja med ključnimi dejavniki gospodarske rasti. K rasti izvoza prispevata tuje povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij, ugotavlja urad.

Z izvozom tesno povezana rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je letos med najhitrejšimi v EU in je v poletnih mesecih presegla predkrizne ravni. Razmere se izboljšujejo tudi v večini storitvenih dejavnosti, izraziteje v segmentih, povezanih s turizmom. Občutneje sta se povečala predvsem obisk in trošenje tujih turistov.

V ugodnih gospodarskih razmerah se še naprej izboljšujejo razmere na trgu dela, kar veča zaupanje potrošnikov in spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja tako letos vidneje okreva, kar se kaže tudi v rasti nekaterih cen. Nadaljuje se rast cen storitev, višje kot pred letom pa ostajajo tudi cene hrane.

Od ugodnih gibanj odstopajo le skupne investicije, ki so ob nižjih javnih investicijah zaradi zastoja črpanja sredstev EU ob prehodu na novo finančno perspektivo nižje kot lani, opaža Umar.

Nadaljuje se krepitev zasebnih investicij, kar na uradu povezujejo z visoko izkoriščenostjo zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij, ugodnejši pa so tudi pogoji financiranja.

Trg dela okreva hitreje kot lani. Število delovno aktivnih se je v prvih devetih mesecih povečalo bolj kot lani. Prav tako se zmanjšuje število brezposelnih, ki je bilo konec novembra za desetino manjše kot pred letom. Tudi rast povprečne bruto plače je višja od lanske, k čemur je v zasebnem sektorju prispevala krepitev gospodarske aktivnosti, v javnem pa delna sprostitev varčevalnih ukrepov.

Medletno krčenje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se nadaljuje, kar na Umarju pripisujejo zadržanosti bank pri kreditiranju in manjšemu povpraševanju podjetij po posojilih bank na domačem trgu zaradi trenutno zadostnih lastnih in ugodnejših drugih virov financiranja.

Banke tako bolj kot podjetja financirajo gospodinjstva, ki so zaradi nizke zadolženosti in ugodnih gibanj na trgu dela manj tvegani komitenti.

V oceni stanja javnih financ pa je Umar zapisal, da se je primanjkljaj po denarnem toku v devetih mesecih glede na isto obdobje lani zmanjšal za skoraj polovico. Prihodki so višji predvsem zaradi ugodnih gibanj na trgu dela, medtem ko so odhodki pretežno zaradi nižjih investicij ob prehodu na izvajanje nove finančne perspektive nižji.