Ankaran kot idiličen raj z Luko na vajetih

Ankaran – Občina Ankaran bo že leta 2018 dobila celovit dolgoročni prostorski razvojni načrt (OPN), trdi župan Gregor Strmčnik po dveh prostorskih delavnicah, ki so ju pripravili v minulih dneh. Temeljni načrt je, da bi polepšali in uredili območje občine in zadržali Luko čim dlje od naselja. Zato odločno nasprotujejo tretjemu pomolu.

Za pripravo prostorskega razvojnega scenarija, ki bo podlaga OPN, so se povezali s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in z Züriško visoko šolo za aplikativne znanosti. Občino so razdelili na tri cone: na naravni rezervat Debeli rtič, na stanovanjski del in poslovno-gospodarsko cono na območju ob Luki Koper.

Na delavnici s predstavniki gospodarstva, javnih in nevladnih organizacij so hoteli predvsem predstaviti stališča in opozoriti na nujne prostorske spremembe v kraju. Ena od teh je, da želijo naselje bolj povezati z obmorskim pasom.

Obalo zdaj zasedajo podjetja in druge organizacije, zato predlagajo, da bi se, denimo, turistično območje Hotela Adria Ankaran vsaj deloma umaknilo, da bi imeli prebivalci lažji dostop do obale.

Ob njej bi uredili sprehajalno pot in javne parkovne površine. Adrii Ankaran pa bi ponudili možnost širitve kampa v bližini počitniškega doma MNZ. Ortopedski bolnišnici Valdoltra bodo ponudili prostor za gradnjo novega paviljona, vendar menijo, da bi območje pomola in privezov moralo postati javna površina. Privez za vojaške ladje bi uredili blizu ankaranske vojašnice, in ne več sredi Luke Koper, kjer je zdaj.

Prostor za razvoj Luke – na kopnem

Največji zalogaj bo urejanje odnosov z Luko Koper, saj v Ankaranu nasprotujejo gradnji tretjega pomola, čeprav je predviden po državnem prostorskem načrtu iz leta 2011. Strmčnik pravi, da je bila uredba o DPN sprejeta dva tedna po ustanovitvi občine Ankaran in da sestavljalci DPN niso upoštevali niti ene od 54 pripomb, ki so jih posredovali.

Med glavnimi je predlog Luki, naj namesto tretjega pomola zgradi 800 metrov dolg in 200 metrov širok vplovni kanal v kopno.

»Na območju občine Ankaran je dovolj prostora tudi za razvoj Luke, vendar izključno na kopnem delu, in ne v morju. Ankaranski prostor je tako dragocen, da presega zgolj občinske ambicije in pristojnosti. Država bi nam morala žugati, kako naj pazimo na ta dragocen prostor, ne pa da mi zahtevamo od države uskladitev DPN z občinskim prostorskim načrtom,« je prepričan župan Gregor Strmčnik.

»Od nas vsi dobro živijo«

»Ankaranski župan očitno misli, da se bo državni prostorski načrt prilagajal občinskemu namesto obratno,« je v Luki načrte komentiral član uprave Andraž Novak, ki je seznanjen, da občina tudi na ustavnem sodišču izpodbija veljavnost DPN za pristanišče.

Tretji pomol so začeli graditi že v 80. letih prejšnjega stoletja, vplovni kanal pa so v Ankaranu narisali zelo nestrokovno, brez upoštevanja vseh posledic takšne odločitve. Strmčnik nasprotno trdi, da so se o kanalu posvetovali z nizozemskimi gospodarstveniki iz Rotterdama.

»Država ter občini Koper in Ankaran dobro živijo na račun Luke, vsi trije pa omejujejo naš razvoj. Nikogar ne zanima, kakšne razvojne odločitve v zadnjem letu sprejema tržaško pristanišče. Koprski župan Boris Popovič je izjavil, da se bodo do zadnjega pritoževali na gradbeno dovoljenje za prvi pomol, kar pomeni, da gre za politično, in ne tehnično pripombo. Brez podaljšanja prvega pomola ostanemo brez 500.000 kontejnerjev. Takšen obseg pretovora kontejnerjev bi podjetjem v verigi v naši državi navrgel več kot 100 milijonov evrov prihodka,« so zelo jasni v Luki.