Tiskane izdaje
Bled – Brez globalnih povezav bo Evropa izolirana, postala bo otok, tega pa nočemo, je na blejskem strateškem forumu poudarila evropska komisarka Violeta Bulc. S šestimi balkanskimi državami je že dosežen sporazum o navezavah na devet evropskih koridorjev, skupen s Kitajsko je tudi projekt oživljanja Svilne poti.
Pred Evropo je zelo velik izziv, kako ji v svetu na novo določiti položaj in vlogo ter doseči stabilno gospodarsko rast. Vloga transporta je velika, vse evropske ustanove in članice pa vzpostavljajo infrastrukturo po meri ljudi in gospodarstva. Med ključnimi izzivi, s katerimi se spopada promet na stari celini, je evropska komisarka Violeta Bulc omenila digitalizacijo, ki je v prometu premalo prisotna, zato v komisiji spodbujajo evropske ustanove in članice k bolj integriranim sistemom.
Drug izziv je dekarbonizacija, saj promet ustvari skoraj četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov, sedem desetin tega pa prihaja iz cestnega prometa. Zaradi tega hočejo v komisiji promet, posebno tovorni, preusmeriti s cest na železnice. V prihodnji petletki in še v prihodnjih desetletjih bodo zato v železniško infrastrukturo usmerjene največje naložbe za povezave pristanišč, letališč, vseh glavnih industrijskih središč, da bi zagotovili, da ob rasti ne bomo uničevali okolja. Zato evropska komisija (EK) spodbuja uporabo elektrike in plina v prometu.
Evropa se v prometu prepočasi internacionalizira, EK pa spodbuja ne samo evropsko odpiranje, ampak svetovno. Bulčeva tako napoveduje pomembne spremembe v letalstvu, podobno v železniškem prometu. Četrti cilj je humanizacija: vse, kar počnejo, počnejo za ljudi.
Slovenija poskuša vse te vidike vključiti v strategijo razvoja prometa za prihodnjih petnajst let, je razložil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Kot prednostni nalogi je navedel posodobitev železnic in javni potniški promet, ki naj bi pomenila bolj zelen in učinkovit transport.
Češki minister za promet Dan Ťok je opozoril, da je bila polovica češke meje železna zavesa s samo tremi prehodi proti Zahodni Evropi. Obnoviti hočejo stare povezave, decembra letos bodo odprli progo, ki je bila zaprta od leta 1951. Opozoril je, da je infrastrukturna gradnja zdaj težja kot nekoč, ker se je treba ukvarjati z ovirami, povezanimi z lastništvom in administracijo, v železniškem prometu pa veliko stvari ni usklajenih, in to ne le v vzhodni Evropi. Opozoril je na varnostna vprašanja, na premajhno pozornost in preveliko število žrtev na cestah.
Premalo meddržavnih sporazumov
Sławomir Żałobka, podsekretar na poljskem infrastrukturnem in razvojnem ministrstvu, je opozoril na pomanjkanje sporazumov med sosednjimi državami. Šele pred dnevi je zapeljal vlak med tristo kilometrov oddaljenima poljskim Białystokom in litovskim Kaunasom, ker to desetletja ni bilo mogoče.
Namestnik slovaškega ministra za promet František Palko je povedal, da ob pomembni tranzitni legi v državi ni dovolj domačega kapitala. V iztekajoči se finančni perspektivi 2007–2015 je Slovaška izkoristila tri milijarde evropskih sredstev, uspešna pa je bila tudi v prvem razpisu CEF; ker je evropskih sredstev premalo, bo nujno tudi javno-zasebno partnerstvo.
Koprsko pristanišče je po besedah predsednika uprave Luke Koper Dragomirja Matića evropsko pristanišče, samo tretjina pretovorjenega tovora ostane na domačemu trgu. Krajša pot z Daljnega vzhoda pomeni manj onesnaževanja in večjo konkurenčnost. Zdaj prepeljejo tri petine tovora po progi, ko bodo te zmogljivosti zapolnjene, bo edina alternativa avtocesta.
