Davkov in prispevkov je pri elektriki preveč

Poslance v odboru za infrastrukturo je zbodlo tudi sofinanciranje sončnih elektrarn in počasnost sanacije po žledu.
Objavljeno
05. november 2014 18.09
tlo vojnik
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana - Poročilo o razmerah v energetiki preteklo leto, ki ga je pripravila Agencija za energijo, je sicer dobro in izčrpno, so menili poslanci v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, vendar so kljub temu pogrešali nekaj pojasnil. Že državni svetniki so opozorili, da je na računu za elektriko delež energije le 40-odstoten, drugo so fiksni stroški. Tako porabniki ne morejo zares varčevati.

Direktorica Agencije za energijo Irena Praček je pojasnila, da je na računu povprečnega gospodinjstva delež elektrike 34,8 odstotka, delež omrežnine 35,8 odstotka, prispevek za obnovljive vire znaša 9 odstotkov, davek 18 odstotkov, trošarina dva odstotka, 0,32 odstotka gre za učinkovito rabo energije, nekaj več kot desetinko odstotka pa znašata prispevka za delovanje Borzena in Agencije za energijo.

Več poslancev je pri tem opozorilo, da smo v Sloveniji postavili za 260 megavatov sončnih elektrarn, ki pa proizvedejo manj kot odstotek elektrike v državi. Polovica Jedrske elektrarne Krško ima moč 348 megavatov, a proizvede 20 odstotkov slovenske elektrike. Pračkova je ob tem povedala, da bomo za vse sončne elektrarne, ki so že dobile odobreno subvencijo, v 15 letih plačali 1,8 milijarde evrov. Poslanci so ob tem omenili, da o tem nismo v državi nič razpravljali, o Teš 6 in 1,4 milijarde evrov je bilo pa prelitega na tone črnila.

Urban Prelog iz ministrstva za infrastrukturo je povedal, da pripravljajo novo shemo za subvencioniranje obnovljivih virov energije. Poslanci so ga pozvali, naj dobijo prednost lesna biomasa, tudi za gradnjo, in male hidroelektrarne. Pri slednjih bi bilo vključeno slovensko znanje in slovenski gradbeniki, pri sončnih elektrarnah je tega le za tri odstotke.

Za subvencije za obnovljive vire energije bo treba vsako leto zagotoviti 160 milijonov evrov, kar je več, kot elektrodistribucije vložijo v obnovo in gradnjo distribucijskega omrežja. Poslanci so se zavzeli za to, da država letos elektrodistributerjem ne pobere dobičkov, vložijo naj jih raje v kabliranje omrežja, da bo odporno na prihodnje naravne nesreče. Poslanci predlagajo hitrejše umeščanje v prostor, umnejše skupno načrtovanje infrastrukture in možnost polaganja električnih kablov ali plinovodov ob cestah po zelo skrajšanem postopku.

Nujno je treba obnoviti tudi električno omrežje na železnici do Kopra. Poslanci niso bili zadovoljni z odgovorom ministra Petra Gašperšiča, da bo 23 milijonov evrov za odpravo posledic žleda na voljo po rebalansu proračuna v prihodnjem letu, elektrifikacija železnice pa bo končana do konca prihodnjega leta.

Nekoliko manjše negodovanje je Gašperšič povzročil z odgovorom, da je plinovod Južni tok zasebna investicija. »Slovenija lahko vso zgodbo podpre, vendar mora biti skladna z evropsko zakonodajo,« je dejal Gašperšič. Poslanci so ga opozorili, da je pogodbe podpisovala vlada, ki se je tudi pogajala.