Tiskane izdaje
Ljubljana – Gradnja in obratovanje plinovoda Južni tok na Madžarskem ne bi imela čezmejnih vplivov, pravi Peter Sandor iz družbe Južni tok Madžarska. Rusija je sicer projekt ustavila in ne bo zgrajen v načrtovani obliki. Družba Plinovodi pa načrtuje povezavo z Madžarsko, a precej manjšo.
»Južni tok ne bo uresničen v tej obliki, saj je Rusija mednarodni projekt decembra 2014 uradno preklicala. Zakaj torej sploh sedimo tu? Ko je Rusija projekt preklicala, je bilo načrtovanje 95 odstotkov trase končano. Če pridobimo še vsa dovoljenja, bo projekt imel večjo vrednost kot načrti. Politika se lahko zelo hitro premisli, projekt Južnega toka lahko tudi oživi,« je na javni obravnavi madžarskega projekta za gradnjo plinovoda Južni tok in presoje njegovih čezmejnih vplivov na okolje povedal Peter Sandor.
Kot je dodal, Madžarska načrtuje razvoj plinovodnih omrežij, pri tem pa tudi povezavo s Slovenijo, pri čemer so dovoljenja za Južni tok lahko zelo koristna, čeprav madžarski odsek odpovedanega Južnega toka ne bo zgrajen v predstavljeni obliki. Madžarska je tudi v projektu Južnega toka dala prednost povezavi z Avstrijo (odkupili so dokumentacijo za plinovod Nabucco), slovenski odsek pa je bil rezerva. To bi se lahko spremenilo le v primeru, da bi Italija izrazila zanimanje za večje količine plina iz Slovenije. »Podjetje bo po pridobitvi dovoljenj za projekt, predvidoma do poletja, prešlo v mirovanje. Upamo, da bomo ta dovoljenja še kdaj potrebovali,« je povedal Sandor.
Odvisno tudi od Slovenije
Dovoljenja lahko veljajo deset let, lahko pa tudi nedoločen čas, vendar je v njih pogosto določilo, da se mora projekt začeti v petih letih, sicer dovoljenja prenehajo veljati. Predstavniki madžarskega ministrstva za kmetijstvo se še niso odločili, kakšno dovoljenje bo dobil projekt plinovoda. To bo odvisno tudi od slovenskega stališča.
»Vzpostavljamo povezavo z Madžarsko, vendar malo različico, ki v ničemer ni povezana s projektom Južnega toka, temveč je del evropskih infrastrukturnih projektov,« je povedal glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc. Slovenija je s plinovodi namreč povezana z vsemi sosednjimi državami, manjka le povezava z Madžarsko. Kljub temu meni, da bi bilo mogoče vsaj študije, ki so jih predstavili tudi v javni obravnavi, koristno uporabiti.
Projektov vse manj
O povezavi z Madžarsko se Plinovodi pogovarjajo z madžarskim operaterjem plinovodnega omrežja (FGSZ), ne s podjetjem MVM, ki je poleg Gazproma polovični lastnik družbe Južni tok Madžarska. Poleg tega sta projekta popolnoma različna, po Južnem toku bi v Slovenijo na leto priteklo več kot 30 milijard kubičnih metrov plina, po plinovodu, ki ga načrtujejo Plinovodi, pa največ 500 milijonov kubičnih metrov.
»Za ta projekt je v pripravi pobuda za izdelavo državnega prostorskega načrta. Ta bi moral biti pripravljen hitro, saj bi plinovod na Madžarsko potekal ob sedanjem plinovodu, manjka le sedem kilometrov od Lendave do Pinc,« pravi Eberlinc. Tako načrti za Južni tok kot za hrvaške terminale za utekočinjen zemeljski plin so bili pretirano ambiciozni, ugotavlja Eberlinc. Tudi Hrvati so včasih govorili o 30 milijardah kubičnih metrov plina, zdaj so se količine zmanjšale na dve ali tri milijarde kubičnih metrov. Pravih projektov za rabo plina namreč ni, italijanski trg pa se tudi ne odpira. Poraba v Sloveniji se je lani sicer povečala zaradi rasti gospodarstva, vendar jo zmanjšujejo projekti varčne rabe.
