Evropska unija največ energentov uvozi iz Rusije

Energija je zelo pomembna v vsakdanjem življenju, saj je nepogrešljiva v proizvodnji, prometu, omogoča razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje in mobilnost. Čeprav se mogoče zagon računalnika ali avtomobila zdi samoumeven, je za stikalom zapleten proces pretvorbe energentov v pogonska goriva in električno energijo.

Slovenija je lani 52 odstotkov potreb po energiji zadovoljila iz domačih virov, preostalo pa je uvozila. Iz uvoza je bila zagotovljena celotna preskrba z naftnimi derivati (bencin, dizel, kurilno olje …) in zemeljskim plinom. Poleg tega je Slovenija uvozila tri odstotke premoga in odstotek energije iz obnovljivih virov, pravijo podatki državnega statističnega urada (Surs).

V strukturi preskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni derivati, katerih delež je bil 34-odstoten, delež jedrske energije je bil 23-, delež energije iz obnovljivih virov 17-, delež premoga 16- in delež zemeljskega plina desetodstoten. Kako pa je z viri energije v državah EU? Tudi za EU velja, da imajo surova nafta in naftni derivati največji, 34-odstotni delež v celotni porabi energije, plin ima 21-odstotnega, trda goriva oziroma premog 17-, jedrska energija 14- in obnovljivi viri energije 13-odstotni delež.

Statistika za laže razumevanje energetske unije

Evropski statistični urad Eurostat je pred dnevi objavil digitalno publikacijo o energetski statistiki EU za leto 2014, ki bo v pomoč predvsem državljanom in organom, ki želijo bolje razumeti izzive energetske unije, ene od desetih prioritet evropske komisije. Iz omenjene publikacije je razvidno, da se viri energije med državami članicami EU močno razlikujejo.

Naftni derivati, vključno s surovo nafto, imajo največji delež v porabi celotne energije na Malti (98 odstotkov), na Cipru (94) in v Luksemburgu (63), medtem ko ima zemeljski plin približno tretjinski delež na Nizozemskem, v Italiji in Veliki Britaniji. Več kot polovico energije, ki je na voljo v Estoniji (67 odstotkov) in na Poljskem (52), izvira iz trdnih goriv (predvsem iz premoga), medtem ko ima jedrska energija v Franciji 45-odstotni delež, na Švedskem pa 35-odstotnega. Največ oziroma več kot tretjino energije iz obnovljivih virov dobijo v Latviji in na Švedskem, v obeh 36 odstotkov.

Jedrska energija je najpomembnejši vir v Franciji

EU mora, tako kot Slovenija, veliko energentov uvoziti, predvsem nafto in zemeljski plin. Glavni dobavitelj omenjenih energentov je Rusija, sledijo Norveška ter arabske in afriške države. V EU je v celotni proizvodnji energije leta 2014 imela jedrska energija največji, 29-odstotni delež. Drugi največji delež so imeli obnovljivi viri energije (25), sledila so trda goriva (19), zemeljski plin (15) in surova nafta (9 odstotkov). Manj kot dva odstotka so bili drugi viri.

Vendar je proizvodnja energije zelo različna od države do države. Pomen jedrske energije je še posebno velik v Franciji, kjer ima jedrska energija kar 83 odstotkov v celotni proizvodnji energije, ter v Belgija (71) in na Slovaškem (64). Obnovljiva energija ima več kot 90-odstotni delež v celotni proizvodnji energije na Malti, v Latviji, na Portugalskem, na Cipru in v Litvi.

Energija, proizvedena iz trdih goriv, je najpomembnejša na Poljskem, kjer je leta 2014 imela 80-odstotni delež v proizvodnji vse energije, v Estoniji in Grčiji pa 78- oziroma 73-odstotnega. Zemeljski plin je z 86-odstotnim deležem glavni vir energije, proizvedene na Nizozemskem. Surova nafta je pomemben vir energije, proizvedene na Danskem (51-odstotni delež) in v Veliki Britaniji (38).

Kako zmanjšati energetsko odvisnost EU?

Evropska komisija se zaveda pomembnosti stabilnosti v preskrbi EU z energijo in visokem deležu energentov, ki jih uvaža, kar povečuje njeno energetsko odvisnost. Leta 2014 je bila stopnja energijske odvisnosti EU enaka kot leto pred tem, to je 53-odstotna. Največ energentov je EU dobila iz Rusije, zato poskuša evropska komisija zaradi zmanjšanja odvisnosti od Rusije povečati število dobaviteljev iz drugih držav, ki pa jih kljub vsemu ni veliko. Gre za energente, ki so v le nekaterih državah.

Stopnja energetske odvisnosti je v nekaterih državah EU še posebno izrazita. Giba se od več kot 90 odstotkov na Malti, v Luksemburgu in na Cipru, do manj kot 20 odstotkov v Estoniji, na Danskem in v Romuniji. Večina članic EU ima več kot 50-odstotno odvisnost od uvoza energije. Stopnja odvisnosti EU od uvoza energije se je od leta 2000, ko je bila 47-odstotna, povečala na 53 odstotkov v letu 2014. Tudi v EU se največ energije uporabi v transportnem sektorju.

Velike razlike v ceni elektrike in zemeljskega plina

Evropska energetska statistika je primerjala tudi cene električne energije v srednje velikih gospodinjstvih v državah EU v drugi polovici lanskega leta. Najdražjo elektriko so imeli na Danskem, in sicer 0,3 evra za kilovatno uro, vključno z vsemi davki in dajatvami. Sledijo Nemčija (0,29), Irska (0,25), Italija in Španija (0,24), Belgija in Portugalska (0,23), Velika Britanija (0,22), Avstrija (0,20 evra za kilovatno uro) itd. Najnižjo ceno električne energije so imeli v Bolgariji (0,1 evra za kilovatno uro), na Madžarskem (0,11) ter Litvi, Malti, Estoniji, na Češkem, Hrvaškem, v Romuniji in na Poljskem od 0,12 do 0,14 evra za kilovatno uro. Slovenija je s 0,16 evra malo pod vrhom spodnjega dela razpredelnice.

Srednje velika gospodinjstva so v drugi polovici lanskega leta zemeljski plin, vključno z davki in dajatvami, najdražje plačevala na Švedskem (0,12 evra za kilovatno uro) in Portugalskem (0,1), najcenejši plin pa je bil v Romuniji, le 0,03 evra za kilovatno uro.

Za industrijske odjemalce je bila v drugi polovici lanskega leta cena električne energije brez DDV ter drugih davkov in dajatev največja v Italiji (0,16 evra za kilovatno uro) ter Veliki Britaniji in Nemčiji (0,15), najnižja pa na Švedskem (0,06) in Finskem (0,07), cena zemeljskega plina (prav tako brez vseh davkov in dajatev) je bila najvišja na Finskem in Švedskem (0,042 evra) za kilovatno uro in najnižji v Litvi (0,022).