Tiskane izdaje
Ljubljana - Z objavo "digitalne" statistike v brošuri E-veščine in digitalna ekonomija, so v slovenskem statističnem uradu samo potrdili zaostajanje Slovenije za sočlanicami v Evropski uniji. Evropska komisija je namreč včeraj objavila, da se Slovenija po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) s splošno oceno 0,49 uvršča na 18. mesto med 28 državami članicami EU.
Prav majhna tolažba je, da je Slovenija v skupini držav, ki zmanjšujejo zaostanek: države, ki se uvrščajo pod povprečje EU, vendar so njihovi kazalniki rasli hitreje od EU kot celote v primerjavi z DESI 2015. Slovenija je namreč četrta "najhitrejša".
V (evropskem) poročilu o digitalnem napredku za leto 2016 avtorji ugotavljajo, da so države članice na zelo različnih stopnjah razvoja digitalnega gospodarstva. Medtem ko so na primer nordijske države med najbolj naprednimi na svetu, morajo druge še veliko nadoknaditi. Komisija je objavila tudi mednarodni indeks digitalnega gospodarstva in družbe (iDESI), ki države EU primerja s 15 drugimi državami. Mednarodni podatki kažejo, da so najuspešnejše države EU (Švedska, Danska in Finska) na tem področju vodilne tudi v svetovnem merilu, sledijo jim Južna Koreja in ZDA.
Podjetja v Sloveniji so po navedbah EK uspešna pri integraciji digitalnih tehnologij (uvrstitev na 11. mesto med državami članicami EU). Vendar slovenski državljani niso zelo dejavni pri uporabi interneta (uvrščajo se na 24. mesto med državami članicami EU).
Slovenija ima usposobljeno prebivalstvo: 51 odstotkov prebivalstva ima osnovno digitalno znanje, 1,9 odstotka prebivalcev v starosti od 20 do 29 let pa ima diplomo na področju znanosti, tehnologije in matematike, kar Slovenijo uvršča na 9. mesto med državami članicami EU.
Vendar pa je položaj Slovenije najšibkejši na področju digitalnih javnih storitev, saj le 24 odstotkov uporabnikov interneta dejavno uporablja storitve e-uprave, na področju odprtih podatkov pa se država uvršča na zadnje mesto med vsemi državami članicami.
Slovenska statistika
Lani je imelo v Sloveniji računalnik 78 odstotkov gospodinjstev, v EU pa 82 odstotkov, Slovenija pa je tako skupaj s Poljsko na 16. mestu med Češko in Hrvaško. Dostop do svetovnega spleta je imelo 78 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji (na 17. mestu) in 83 odstotkov v EU. Brošuro E-veščine in digitalna ekonomija, dostopno tudi med publikacijami na spletu (www.stat.si), je na izredni novinarski konferenci statističnega urada predstavil Gregor Zupan.
Statistiki so dognali tudi, da v gospodinjstvih z otroki računalnike in dostop do interneta bolj intenzivno uporabljajo, da ga starejši uporabljajo manj. (Tri) statistične starostne kategorije (od 16 do 44 let) so v Sloveniji po uporabi interneta precej (za tri do štiri odstotne točke) nad povprečjem EU. Po spolu ženske (71 odstotkov) sicer nekoliko manj uporabljajo internet kot moški (75), izjema pa so slovenske mladenke med 16 in 24 letom, ki prav vse redno uporabljajo internet (fantje 96-odstotno), medtem ko je povprečje EU za moške v tej starostni kategoriji 99 odstotkov in za ženske 97 odstotkov.
V lanskem zadnjem četrtletju smo imeli v Sloveniji 574.901 internetni priključek, kar 99,94 odstotkov le-teh je bilo širokopasovnih. Hitrosti internetnih priključkov se povečujejo, tako da je sedaj najmanj (3,1 odstotek) takih z manj kot 2 Mbit/s, največ (44,8 odstotkov) pa je tistih s hitrostmi med 10 in 30 Mbit/s; slednji so v zadnjem letu dokončno "prehiteli" počasnejše (2 do 10 Mbit/s), ki jih je še dobra četrtina (26,7 odstotkov). Povečuje se tudi delež še hitrejših: tistih s hitrostmi med 30 in 100 Mbit/s je bilo ob koncu lanskega leta 15,2 odstotka, hitrejših od sto Mbit/s pa dobra desetina (10,2 odstotka).
Sektor IKT je s prodajo izdelkov in storitev leta 2014 v Sloveniji ustvaril 4,3 odstotke vrednosti prihodka vseh podjetij, število zaposlenih se je v desetletju 2005-2014 povečalo za 9 odstotkov. Strokovnjake za IKT zaposluje v Sloveniji in EU petina podjetij; leta 2014 je bilo v Sloveniji zaposlenih 43.791 strokovnjakov za IKT, 4,78 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih.
Strategija razvoja
Ker položaj ni spodbuden, je strateški okvir digitalizacije do konca tekočega desetletja toliko pomembnejši. Na novinarski konferenci ga je predstavil Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ideja krovne strategije je, da bo Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristila razvojne prikložnosti IKT un interneta ter postala napredna digitalna družba; pravzaprav referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.
Slovenska industrija ne bo konkurenčna, če ne bo uporabljala novih tehnologij, se zaveda Marjan Turk. Tiste države in posamezniki, ki to (preprosto dejstvo) razumejo, imajo še večjo prednost. Velik razvojni problem Slovenije je pri tem razpršena poselitev. Posebej pri želji, da bi imelo 96 odstotkov gospodinjstev hiter (100 Mbit/s) odostop do svetovnega spleta večinoma po optičnih omrežij. Javnih sredstev žal ni dovolj, zato država računa na operaterje in zasebnike. 72 milijonov evrov javnih sredstevf vendarle je za sofinanciranje gradnje na belih lisah!
