Tiskane izdaje
Ljubljana – Novi energetski koncept še ne bo v javni obravnavi, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, čeprav je državni sekretar Klemen Potisek to že napovedal. Cilj je nizkoogljično gospodarstvo, a ga izbrani scenarij ne zagotavlja.
Priprava osnutka energetskega koncepta Slovenije (EKS) je v zaključni fazi, pravijo na ministrstvu, »vendar trenutno še ne moremo sporočiti točnega datuma začetka javne obravnave in nadaljnjih korakov«.
V osnutku energetskega koncepta s konca aprila je zapisano, da moramo do leta 2050 emisije znižati za 80 do 95 odstotkov. Vendar je scenarij intezivnega prehoda na obnovljive vire energije (OVE), ki edini zagotavlja znižanje emisij za 82 odstotkov, iz nadaljnje analize izpuščen kot – predrag. Po tem scenariju naj bi leta 2055 več kot 77 odstotkov energije v končni porabi pridobili iz obnovljivih virov, stal pa bi 12,7 milijarde evrov. Najugodnejši naj bi bil napredni OVE – jedrski scenarij, s katerim bi emisije znižali za slabih 72 odstotkov, delež obnovljivih virov energije pa bi dosegel 51,5 odstotka. Do leta 2055 bo ta scenarij menda stal 10,6 milijarde evrov.
Obnovljivi viri stanejo preveč, menijo pripravljavci koncepta. Foto Dragica Jaksetič/Delo
Odločitev o novi jedrski elektrarni do leta 2020
Po vseh scenarijih naj bi OVE pomenili vsaj 35-odstotkov virov leta 2035 in vsaj 55-odstotkov leta 2055, seveda, »če bo pri odločanju o umeščanju v prostor prevladalo zanimanje za OVE, sicer cilj ne bo dosežen«, opozarjajo pisci koncepta. Pomembno prehodno vlogo ima zemeljski plin, dodali so tudi možnost znižanja uvozne odvisnosti z domačim virom. Do leta 2020 se je treba odločiti še za novo jedrsko elektrarno, premog pa bo umaknjen iz uporabe najpozneje leta 2055.
Izbira scenarija za poznavalce ni nepričakovana, glede na »zasedbo, ki je pripravljala koncept«. Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, meni, da bi si Slovenija morala določiti cilj stoodstotne samopreskrbe in stoodstotne brezogljičnosti. Nato bi v prvi fazi zelo podpirala OVE in analizirala učinke. Po desetih letih bi se odločila, ali potrebuje novo jedrsko elektrarno ali ne.
Premog bo šel iz uporabe leta 2054. Foto Brane Piano/Delo
Negotove usmeritve
Obnovljivi viri, o katerih razmišljajo na ministrstvu za infrastrukturo, zlasti vetrnice in hidroelektrarne, zahtevajo posege v prostor, ki pa imajo več nasprotnikov. Povsem gotova ni niti podpora novi jedrski elektrarni, domači vir plina pa je že zaprt.
»Grško podjetje E3 Modelling je bilo izbrano na javnem razpisu za izdelavo strokovnih podlag za pripravo energetskega koncepta Slovenije za obdobje do leta 2055. Hrvaški izvajalec Energetski institut Hrvoje Požar pa je bil izbran na javnem razpisu za pripravo strokovnih podlag za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje in daljinskega ogrevanja,« odgovarjajo z ministrstva za infrastrukturo na vprašanje, katere grške in hrvaške svetovalce so vključili v pripravo koncepta.
Po nekaterih podatkih dolgoročne bilance, ki jih modelirajo Grki, še niso povsem pripravljene. Manjkajo menda predvsem podatki o predvideni rabi elektrike in toplote. Proizvodna stran pa je, po drugi strani, vsaj do leta 2043, ko se bo iztekla podaljšana življenjska soba jedrske elektrarne Krško (Jek), skoraj popolnoma jasna. »Da se to ne bi spremenilo, so pripravljavci EKS predvideli jedrski koncept,« menijo poznavalci.
Obnovljivi viri energije dražji od jedrske tehnologije?
Med ugotovitvami osnutka koncepta je, da izolacija zasebnih stavb in večja uvedba toplotnih črpalk ter tudi nadomestitev tovornega prometa s tovornjaki z večjo uporabo železnic ne kažejo večjih odstopanj v primerjavi z drugimi scenariji. V prid bolj zelenim rešitvam ni niti ugotovitev, da več obnovljivih virov zvišuje cene elektrike zaradi potrebe po novih naložbah in stroških izravnavanja nihanj v sistemu, poleg tega je zapisana ugotovitev, da so obnovljivi viri energije (OVE) dražji od jedrske tehnologije.
Aleksander Mervar, direktor Elesa, zatrjuje, da obnovljivi viri in jedrska energija ne gredo skupaj. »Če bi bil izbran scenarij res tako ugoden, bi vsi gradili jedrske bloke, a jih, nasprotno, na referendumih zavračajo,« pa opozarja Dejan Savić iz Greenpeacea.
Lokalni viri proti energiji iz velikih elektrarn. Kaj je bolje? Foto Leon Vidic/Delo
»Na prvi pogled je to igranje s številkami. Nazadnje so se Švicarji na referendumu odločili, da ne bodo gradili nobene nove nuklearke, le starih ne bodo zaprli do izteka življenjske dobe. Ves svet pa gre v OVE, saj je jedrska energija preprosto predraga. Kdo bi v Sloveniji lahko zbral šest ali sedem milijard evrov za novo nuklearko? Verjetno bi to bil vlagatelj iz tujine, ki bi proizvedeno elektriko še dolga leta izvažal, mi pa bi prevzeli nevarnost in jedrske odpadke,«dodaja Savić.
(Omejena) uporabnost vodikove tehnologije
Savić je bil tudi med sodelujočimi na konferenci Družbena sprejemljivost vodikovih tehnologij, ki sta ga pripravila Razvojni center za vodikove tehnologije ter zbornica elektronske in elektroindustrije GZS. Da v Sloveniji na področju OVE v 13 letih nismo naredili nič in da je bila energetska politika na tem področju slaba, je opozoril Marko Femc iz podjetja Plan-net solar, ki tudi EKS vidi kot nerealen koncept, saj upošteva zelo konservativne ocene.
Za avtomobile predvidena zgolj elektrifikacija
Cilj Nemčije je, na primer, do leta 2050 imeti 80 odstotkov OVE, medtem ko pri nas merimo na 27 odstotkov. Femc je poudaril, da je vodik obnovljiv, ne onesnažuje in ima visoko gostoto energije na enoto mase ter kot tak edini lahko presežke energije shrani oziroma predela prek gorivne celice. Težava pri vodiku je, da se tehnologija uporabe omejuje z vozili in gorivnimi celicami, ne širi pa se v večje sisteme. Vodika v EKS ni, tudi za avtomobile je predvidena zgolj elektrifikacija.
Elektrika bo zamenjala nafto, ne denimo vodik. Če bo dovolj litija. Foto Blaž Samec/Delo
Nova Jek ali zelena energetika?
Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, pravi, da ne pritrjuje povsem niti zagovornikom nove jedrske elektrarne, ki bi takoj sprejeli odločitev za gradnjo, niti Greenpeaceu, ki bi energetiko takoj preobrnil v zeleno.
Dodaja, da usmeritve ne bi smele temeljiti na tem, v kar verjamejo pripravljavci, temveč na preizkusih in dejanskih številkah. Zanimanje za projekt Gen-I Sonce je sicer preseglo vsa pričakovanja, zato ima Gen-I nekaj težav z ekipami, ki postavljajo sončne elektrarne. Na seznamu imajo že 400 streh, katerih lastniki so že opravili vse potrebno za gradnjo. »Ljudje začenjajo čutiti, da to hočejo, ker je prav. To je pravi odnos,« meni Golob.
Nekoliko pa je v dvomih ob zamisli za postavitev verig malih hidroelektrarn v korita mestnih rek. Rešitev težave počasnosti toka vode bi bila sicer inovacija za ves svet.
