Preklopi na sonce za elektriko in toploto

Ljubljana – Pri nas so sončne elektrarne sicer prišle na slab glas zaradi državnih podpor, vendar omogočajo zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in tudi od omrežnin in davkov. Z novo uredbo bodo najbrž lahko tudi kmetije spet pridobivale sončno energijo kot dopolnilno dejavnost.

Preklopi na sonce je slovenski del evropskega projekta EnergizAIR 2, v katerem poleg Slovenije sodeluje še devet evropskih držav. Začel se je v obdobju med letoma 2010 in 2012, nato pa so ga uspešno podaljšali do letošnjega maja.

»Vzpostavili smo sistem dnevne napovedi potencialov obnovljivih virov energije, s katerim lahko napovemo delež pokritja potreb gospodinjstev po energiji za sončne in vetrne elektrarne ter sončne termalne sisteme. V okviru projekta v Sloveniji vsak dan objavljamo podatke o tem, kolikšen delež potreb po električni energiji oziroma topli vodi bi lahko v preteklem dnevu pokrilo povprečno slovensko gospodinjstvo, če bi imelo doma sončno elektrarno oziroma solarni termalni sistem. Prikazano je tudi, katere električne naprave bi lahko delovale s to elektriko oziroma v primeru termalnega sistema, kakšno količino drugih energentov bi povprečno gospodinjstvo privarčevalo. Vetrna energija v Sloveniji ne predstavlja velikega energetskega potenciala, zato v izračune ni vključena,« pravi Suzana Vurunič iz Slovenskega e-foruma.



Prihranek fosilnih goriv

Podatki za preteklo leto po besedah Suzane Vurunič kažejo velik potencial. S sončno elektrarno bi tako lani proizvedli toliko električne energije, da bi gospodinjstva z njo zadostila porabi skoraj večine svojih električnih naprav. Prav tako bi s solarnim termalnim sistemom lahko pokrila med 65 in 77 odstotkov svojih potreb po topli vodi. Izračuni se nanašajo na sončno elektrarno, ki ima vršno moč štiri kilovate. Sončni moduli so obrnjeni proti jugu in imajo naklon 35 stopinj.

»Upoštevali smo, da sončno elektrarno uporablja povprečno slovensko gospodinjstvo, ki na leto porabi 3957 kilovatnih ur električne energije,« pravi Vuruničeva. Pri topli vodi so upoštevali sistem, ki ima sončne sprejemnike (kolektorje) s površino 6 kvadratnih metrov, obrnjeni so proti jugu in z naklonom 35 stopinj. Velikost hranilnika toplote je 300 litrov. Upoštevali so, da sistem uporablja povprečno slovensko gospodinjstvo, ki porabi približno 140 litrov tople vode na dan. Na sončen petek bi tako gospodinjstvo s kolektorji privarčevalo 1,07 litra kurilnega olja ali 0,98 kubičnega metra zemeljskega plina, 8,3 kilovatne ure elektrike ali 1,9 kilograma lesnih peletov, s paneli pa vso porabo elektrike, tudi za pečico in štedilnik.

Satelitski podatki

Preklopi na sonce pridobiva satelitske podatke o sončnem obsevanju za sedem lokacij, za letališče Lesce, streho Srednje šole tehniških strok Šiška v Ljubljani, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, za Mursko Soboto oziroma Rakičan, Novo Gorico, Novo mesto in za Portorož. Pri določanju vhodnih podatkov za izračune pomagajo Gradbeni inštitut ZRMK, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost, Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektriko Fakultete za elektrotehniko, sodelujejo pa tudi s Srednjo šolo tehniških strok Šiška. Na podlagi dejanske proizvodnje njihove elektrarne preverjajo ustreznost simulacij.

Kmetijam se sončna prihodnost spet odpira

Po predlogu uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, tudi sonca, spet dobiva domicil na kmetijah. Med dopolnilne dejavnosti namreč spadajo tudi predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, v kar se uvrščata proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, iz gnoja, gnojnice in rastlinskega substrata (kmetija mora imeti za največ 250-kilovatno bioplinarno vsaj 50 glav velike živine, omejeno je tudi dodajanje koruze), iz sončnega vira (največ 100 kilovatov), vodnega in vetrnega vira.

Kmete in Združenje slovenske fotovoltaike je zelo razburila julija lani sprejeta in še veljavna uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je črtala možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Zaradi tega se morajo kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne in želijo ohraniti prejemanje subvencij za proizvedeno električno energijo, po preteku prehodnega obdobja – to se sicer še ni izteklo – registrirati kot proizvajalci električne energije ali kot samostojni podjetniki oziroma ustanoviti drugo obliko pravne osebe. S tem pa kmetje izgubijo status kmeta in posledično njihove kmetije ne morejo več kandidirati na razpisih, namenjenih kmetijstvu. Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah je v javni razpravi do 20. aprila.