Pri raziskavah poudarek na trajnostnem gradbeništvu

Ljubljana – Zavod za gradbeništvo Slovenije (Zag), ki je osrednja slovenska institucija za gradbeništvo, je ob polletju dosegel sedem odstotkov več prihodka kot lani v takšnem času. To pomeni, da ga bo ob koncu leta, če se bo dinamika iz prvega polletja nadaljevala, približno 8,5 milijona evrov, kar je v skladu z letošnjim načrtom. Na vsak način tudi letos pričakujejo pozitiven poslovni rezultat.

Ključno delovanje Javnega raziskovalnega zavod Zag, ki ima 180 zaposlenih, med katerimi je 32 doktorjev znanosti, 74 odstotkov zaposlenih pa ima najmanj višjo stopnjo izobrazbe, je mogoče razdeliti v tri glavna področja, in sicer znanstveno-raziskovalno dejavnost, kontrolo kvalitete in strokovne aktivnosti. Zag pri svojih raziskovalnih aktivnostih daje velik poudarek trajnostnemu gradbeništvu, to je energetski učinkovitosti stavb, uporabi sekundarnih surovin, varovanju okolja (ekoremediacija) in uporabi alternativnih virov energije.

Njihovih storitev se bolj poslužujejo pravne osebe. Fizične osebe se na ZAG obračajo večinoma v primeru težav z gradbenimi materiali in proizvodi na posameznih bivalnih objektih oziroma pri težavah s konstrukcijo stavbe.

Vpeti v evropska združenja

»V Zagu se posvečamo tudi razvoju novih materialov, kot so nanomateriali, kompoziti, premazi in materiali za obnovo kulturne dediščine. Izvajamo preskusne metode in analize ter razvijamo tehnike za obnovo poškodovanih stavb za potrebe potresnega inženirstva. Proučujemo procese korozije kovin in propadanja kamna, keramike in betona. Raziskovalno-preskuševalni sektor je organizacijsko razdeljen na štiri oddelke: materiali, gradbena fizika, konstrukcije ter geotehnika in prometnice. Kot posebna enota v okviru preizkuševalnega sektorja deluje Laboratorij za metrologijo,« pojasnjuje v. d. direktorja Zaga Andraž Legat.

Zagu so pri njegovem delu v pomoč že vzpostavljeni stiki in članstva v evropskih združenjih za gradbeništvo, kot sta ENBRI (European Network of Building Research Institutes) in FEHRL (Forum of European National Highway Research Centres), pa tudi reference uveljavljenih raziskovalcev in strokovnjakov. Pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje tesno povezani v mednarodne raziskave, predvsem v projekte Okvirnega programa EU, kot sta Eureka in Cost, čeprav so razmere zaradi večje konkurence še zahtevnejše kot do zdaj. Od leta 2005 so sodelovali v več kot 50 projektih Okvirnega programa EU in 35 drugih mednarodnih projektih. Letos sodelujejo v 12 projektih Okvirnega programa EU in osmih drugih mednarodnih projektih.

Največ dela na mostovih in stavbah

»Letos smo opravili glavne preglede mostov na avtocestnem omrežju, vzpostavili sistem za upravljanje mostov v nekaterih občinah ter natančneje pregledali nekatere mostove in določili dopustne prometne obremenitve starih in poškodovanih mostov. Pri stavbah sta v teku raziskovalna projekta Obnašanje večetažnih strižnih sten z odprtinami pri potresni obtežbi in Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji – POTROG 2,« pravi Legat in dodaja, da poleg tega pregledajo, raziščejo in analizirajo različne javne in zasebne stavbe pred prenovo, opravijo meritve posedanj, razpok, nagibov stavb v času gradnje sosednjih objektov ali drugih vplivov okolja ter ocenjujejo potresno ogroženost stavb.

Ključni del sodobnega trajnostnega razvoja družbe je trajnostno gradbeništvo in v tem smislu se Zagove raziskave ne navezujejo samo na materiale, proizvode, tehnologije, metodologije in procese v ožjem okviru gradbeništva, temveč tudi na učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, uporabo sekundarnih surovin (recikliranje industrijskih, gradbenih in komunalnih odpadkov) ter razvoj pametnih strategij in konceptov gradnje.

Center odličnosti za raziskave

Posebej izpostavljajo projekt InnoRenew CoE (Renewable materials and healthy environments research and innovation Centre of Excellence, katerega nosilca sta Univerza na Primorskem in Inštitut za les Fraunhofer WKI), v okviru mehanizma Teaming (iz Slovenije sta bila odobrena le dva), ki so ga pripravili v sodelovanju z več slovenskimi raziskovalnimi institucijami. Namen projekta InnoRenew CoE je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja s poudarkom na lesu ter z njegovim delovanjem omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva.

Zag sodeluje v projektu BRIMEE, katerega cilj je raziskati možnosti za uporabo inovativne pene NCC v visokogradnji in razviti multifunkcijske elemente za notranjo in zunanjo oblogo zunanjih sten ali kot samostoječe elemente v notranjosti objektov.

Na področju kulturne dediščine sodelujejo v projektu HEROMAT (Protection of Cultural Heritage Objects With Multifunctional Advanced Materials), ki je usmerjen v razvoj inovativnih, naprednih, večfunkcijskih zaščitnih materialov za varstvo nepremične kulturne dediščine. Podnebne spremembe v Evropi se med drugim kažejo tudi v pogostih sušah in Zag bo v okviru sodelovanja v projektu RusaLCA poskušal prispevati k blaženju težav pri pomanjkanju vode z remediacijo vode iz malih čistilnih naprav.

Kontrola kakovosti in svetovanje

Zag opravlja zunanjo kontrolo kakovosti na več odsekih cest, in sicer na hitri cesti (HC) Koper–Izola, HC Šentvid–Koseze, pri gradnji protihrupnih ograj na AC Brezovica–Vrhnika, pri obnovi avtocest in hitrih cest, pri rekonstrukciji ceste Bača–Dolenja Trebuša, pri gradnji obvoznice Šmartno pri Litiji ... opravlja svetovalne storitve za Dars in neodvisni tehnični nadzor v tujini, na primer pri gradnji AC Niš–Srpska kuća in AC Niš–Dimitrovgrad. Pregleduje tudi stanje vseh avtocestnih predorov na slovenskem avtocestnem križu.

»Pri železnicah letos izvajamo zunanjo kontrolo pri modernizaciji železniške proge na odseku Divača–Koper, etape B, C in D, pri elektrifikaciji in modernizaciji nivojskih prehodov na železniški progi Pragersko–Hodoš, na projektih nadgradnje železniške proge na odsekih Slovenska Bistrica–Pragersko in Dolga Gora–Poljčane. Prav tako izvajamo glavne raziskave za potrebe graditve odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Krškem in sodelujemo pri izdelavi projekta PGD za gradnjo tega odlagališča,« pojasnjuje v. d. direktorja Zaga Andraž Legat. Izvajajo tudi zunanjo kontrolo pri Tešu 6 in večletno opazovanje pregrad hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči.