Kam so odtekale milijarde?

Rogaška Slatina – Dokumenti dokazujejo, da so bili med letoma 2000 in 2003 številni podatki o poslovanju Steklarne Rogaška prirejeni, revizorska poročila hiše Ernst & Young podpisana brez pridržkov, banke zavedene, nekaj časa je bila le tretjina dolga pokrita s sklepi nadzornikov, štiri milijarde tolarjev dolga pa je posledica prekoračenih pooblastil. Nihče v steklarni takrat ni vedel, ali se njeni izdelki prodajajo z dobičkom ali z izgubo, v holdingu Rogaška Crystal so brez ustrezne presoje jemali kredite, navzkrižno dajali poroštva in zastavljali nepremičnine. Hotel Soča so kupili za 120 milijonov tolarjev, prodali za 680 milijonov, transakcija pa je pomagala, da je steklarna poslovala na videz brez izgub in da je lahko banke še naprej vlekla za nos.

Kam so odtekale milijarde?

To je le nekaj po neuradni poti pridobljenih ugotovitev revizijske hiše Deloitte & Touche, ko so lani začeli pregledovati poslovanje Steklarne Rogaška in z njo povezanih družb v holdingu Rogaška Crystal za omenjeno štiriletno obdobje. Steklarna Rogaška, ki je s skoraj tisoč zaposlenimi največja hčerinska družba holdinga Rogaška Crystal in je od januarja letos v prisilni poravnavi, je imela v začetku letošnjega leta po podatkih njene uprave za 12,6 milijarde tolarjev neporavnanih obveznosti, od tega devet milijard samo do bank, medtem ko je imel celoten steklarski holding povezanih družb v istem času skupaj kar 23 milijard tolarjev dolgov do bank, dobaviteljev, države in zaposlenih. Kam so zadnjih šest let iz steklarne in steklarskega holdinga odtekale milijarde tovarniškega, bančnega in državnega denarja in kdo je za to odgovoren?

Na to še vedno ni mogoče natančno odgovoriti, kajti ne davkarija, ne policija, ne revizorji, ne pristojni državni ali notranji organi doslej v javnosti niso razkrili spornih poslovnih dogodkov in imen ljudi, ki so odločali o porabi in premeščanju velikih vsot denarja. Edini, ki je že lani javno razkril nekaj ugotovitev revizorjev, je bil nekdanji član uprave v steklarskem holdingu Albin Šrimpf, ko je po seji NS junija lani izjavil, da so bili nadzorniki zgroženi nad poročilom revizijske družbe Deloitte & Touche. Poročilo je menda razkrilo vrsto nečednih poslov, ravnanj in okoriščanj, s katerimi so nekateri člani uprave in z njimi povezani posamezniki domnevno povzročili steklarni veliko gospodarsko škodo. Poročilo je menda potrdilo tudi sume, da je tudi takratni, pri zaposlenih tako priljubljeni direktor steklarne Davor Šenija zlorabljal pooblastila in sklepal škodljive pogodbe.

Zaradi nekaterih podatkov o naložbah, dolgovih in poslovanju steklarskih družb, ki so navedeni v poročilu hiše Deloitte & Touche, lahko domnevamo, zakaj je steklarna zašla v milijardne dolgove. Predvsem pa je iz njih mogoče sklepati, kako je bila v steklarni in iz nje speljana pot, po kateri je denar tako rekoč brez nadzora, čeprav na očeh vsem, več let odtekal iz steklarskega sistema.

Revizorji so, denimo, odkrili nenavadno transakcijo, s katero je steklarna aprila 1999 namesto ameriške firme Linden plačala 2,6 milijona ameriških dolarjev posojila ameriški banki LBS, nihče od članov nekdanje uprave pa ni znal pojasniti, zakaj so to storili. Zanimivo je, da je steklarna Lindnu, katerega izvršni direktor je zdajšnji direktor steklarne Bojan Bevc, še lani odpisala 650.000 ameriških dolarjev terjatev. Zakaj je terjatev nastala, ni znano, revizorji so le ugotovili, da je Davorin Škrinjarič terjatev najprej spremenil v dolgoročni kredit, ki pa ga je Davor Šenija lani odpisal.

Zaradi pomanjkanja dokumentacije so revizorji le po prometu pri banki LBS v New Yorku, kjer je imel Linden odprta dva računa, sledili njegovim številnim transakcijam. Te revizorske ugotovitve pa bi lahko zbudile sum, da so prav te transakcije skrivale največje prelivanje sredstev iz steklarskega sistema in da je bil Linden le poštni predal za posle, ki so potekali v ameriški družbi Globtrade, katere direktor je bil Bojan Bevc. Nekatere terjatve iz teh transakcij so še odprte, med drugim 150.000 dolarjev kredita, ki ga je Linden dal podjetju Adria Investment, ki ga je ustanovila družba Globtrade.

Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.