Tiskane izdaje
Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) je leta 2015 prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju popil 11,5 litra čistega alkohola, od tega 5,7 litra piva, 4,9 litra vina, ostalo pa žgane pijače. Temu je treba dodati še neregistrirano porabo, ki je ocenjena na približno liter čistega alkohola na leto na prebivalca.
Čezmernih pivcev je 13 odstotkov moških in osem odstotkov žensk, alkoholne pijače bolj tvegano pije 44 odstotkov prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pri čemer so nadpovprečno zastopani neaktivni moški in najbolj izobražene ženske. Analiza je pokazala, da prebivalci z nižjo stopnjo izobrazbe 4,3-krat bolj verjetno abstinirajo, 1,7-krat bolj verjetno pa čezmerno pijejo.
Je pa 40 odstotkov manjša verjetnost za visoko tvegano opijanje v primerjavi s tistimi z najvišjo izobrazbo. Medtem ko so pri mlajših odraslih (24–44 let) navade pitja odvisne od izobrazbe in tega, ali imajo partnerja, je pri starejših (45–64 let) to povezano z materialnim statusom.
Prepovedanih dog čedalje več
Čedalje večja težava je v Sloveniji tudi odvisnost od prepovedanih drog. Že raziskava NIJZ o uporabi v populaciji 15 do 64 let iz leta 2012 je pokazala, da je konopljo uporabljal vsak peti moški in 12 odstotkov žensk. Najpogostejša je med srednješolci, kokain in ekstazi sta bolj prisotna med moškimi v starostnih skupinah 15 do 24 in 24 do 34 let, brezposelnimi in brez partnerja, ki v naslednjem starostnem obdobju (25–34 in 35–44 let) preide v heroin.
V industrijsko razvitih državah je alkohol najpogostejši razlog za nezgode na delovnem mestu. Po podatkih nemške raziskave je skupaj s prepovedanimi drogami in psihoaktivnimi zdravili prisoten pri 25 do 35 odstotkih nezgod in smrti na delovnem mestu. V EU škodo zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi v podjetjih ocenjujejo na več sto milijard evrov, leto dni po uvedbi testiranj na droge pa se pogostnost pozitivnih rezultatov prepolovi.
