Detektivi na delu: Sumi se ponavadi izkažejo za upravičene

Delodajalci zaradi nadzora in preverbe svojih zaposlenih najemajo tudi zasebne detektivske agencije. »Največkrat je razlog v sumu o neupravičeni odsotnosti z dela. Pogosti so tudi sumi goljufije pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela. Tretja najpogostejša stvar pa so preiskave notranjih tatvin,« pojasnjuje Bernarda Škrabar, zasebna detektivka. To so primeri, s katerimi se pri svojem delu srečuje vsak dan.

Največ preiskav zaradi lažnih bolniških

Glede na to, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije močno prednjačimo po absentizmu – vsak dan je z dela zaradi zdravstvenih razlogov odsotnih približno 37.000 delavcev – je razumljivo, da delodajalci večkrat posumijo, da delavec, ki priglasi bolniški stalež, sploh ni bolan. In skoraj vedno imajo prav, pravi Škrabarjeva. »Čeprav naj bi bili bolni, se odpravijo na krajša ali daljša potovanja, opravljajo različna dela na črno, sezonsko delo na kmetiji ali pa kako drugo delo pri drugem delodajalcu,« razlaga sogovornica in ob tem poudarja, da če gre bolan delavec v trgovino ali na pošto, to ni dovolj velik vzrok za odpoved.

Tudi ob preverjanju neupravičenega prikazovanja potnih stroškov se v praksi sumi ponavadi izkažejo za pravilne. »Delavci priglašajo potne stroške iz oddaljenih krajev, v resnici pa živijo v neposredni okolici delovnega mesta. S tem pridobijo protipravno premoženjsko korist na škodo delodajalca.«

Detektiv zaradi suma spremlja osebo od konca delovnega časa do njegovega končnega cilja, kjer preveri ali tam prespi ali ne. »V teh primerih ne zadostuje zgolj eno preverjanje, ampak je treba v obdobju enega meseca njegove aktivnosti preveriti v različnih dnevih tedna. Čisto normalno in upravičeno je, da oseba občasno prespi drugje kot pa na kraju, iz katerega se domnevno vozi na delovno mesto, zato je potrebno preverjanje v daljšem intervalu, da se komu ne stori krivice,« pojasnjuje.

S krajami se srečujejo vsak teden

Podjetja po detektivskih storitvah posegajo tudi zaradi kraje poslovnih skrivnosti in dobrin. »Tudi s tem se srečujemo vsak teden,« pravi Škrabarjeva. »Iz pisarne izginja denar, izdelki iz proizvodnje in trgovine, odtekajo informacije …« Preiskavo včasih otežujejo slabi posnetki nadzornih kamer. Kakovostno snemanje na delovnem mestu, kjer obstajajo priložnosti za krajo premoženja, je zato po besedah sogovornice smiselno.

»To so proizvodna ali trgovinska podjetja, ki hranijo večje vrednosti zalog dragih predmetov, ki jih je mogoče hitro prodati na črnem trgu. Laže kot je produkt prodati, večja je verjetnost tatvin,« pove in doda, da je pri namestitvi nadzornih kamer treba upoštevati sorazmernost posega v zasebnost, torej namestiti kamere na smiselna mesta, in ne kar vsevprek. Delavci morajo biti o njih seznanjeni, v podjetju mora biti sprejet ustrezen pravilnik o videonadzoru in delavci se morajo s snemanjem strinjati, mesta, kjer snemajo, pa morajo biti vidno označena.

Plezanje na drevesa odpade

Prav tako se pri nadzoru delavcev ne sme preverjati njihove komunikacije, ne službene ne zasebne, jim prisluškovati ali vdirati v socialna omrežja. »Tudi če delavec uporablja službeno e-pošto, delodajalec nima možnosti vpogleda, s tem pa tudi detektiv, ki ga delodajalec pooblasti, ne. Povpraševanje za to obstaja, ampak ni pogosto in ga vedno zavrnemo. Teoretično je elektronsko pošto ali sporočilo SMS možno preveriti, a le ob zelo močnem in konkretnem sumu kraje in ob prisotnosti delavca za točno določeno sporočilo, ki ga mora pokazati sam. Torej, detektiv bi lahko ob navzočnosti delavca zahteval prikaz določenega elektronskega ali telefonskega sporočila.«

Delavec pa bi moral vnaprej vedeti, v katerih primerih lahko vpogledajo v službeno e-pošto ali službeni telefon in pod kakšnimi pogoji, kar mora biti opredeljeno v ustreznem pravilniku.

Detektivi lahko pridobivajo dokazno gradivo, fotografije ali posnetke le na javnih oziroma javno odstopnih mestih. »Gledanje skozi okna, plezanje čez ograjo ali na drevo zaradi nekega suma absolutno odpade,« razloži sogovornica, ki na podlagi dela s slovenskimi podjetji ocenjuje, da se delodajalci zavedajo omejitev in nimajo želja, s katerimi bi nedovoljeno posegali v zasebnost delavcev.

Veliko nadzora alkoholiziranosti

Lahko pa delodajalci brez težav na delovnem mestu izvajajo teste alkoholiziranosti. Večja podjetja imajo po pripovedovanju Škrabarjeve svoje varnostne inženirje, ki so usposobljeni za to delo, čeprav po njenem mnenju to ni najbolj priporočljivo, saj so ponavadi preveč vpeti v kolektive in zato teže opravijo alkoteste, ne da bi se delavcem zamerili.

Alkotesti so na delovnih mestih zelo pogosti. Včasih jih izvajajo, ker sumijo točno določeno osebo, sicer pa preventivno, da ohranjajo zavedanje, da alkohol na delovnem mestu ni dovoljen. »Alkohola na delovnih mestih je pri nas glede na preverbe še vedno zelo veliko.«

Redni testi alkoholiziranosti so zato po besedah sogovornice priporočljivi predvsem v panogah, kjer sta za rokovanje s stroji potrebni popolna treznost in zbranost, saj se sicer lahko zgodijo hude nesreče. Ob uvedbi in seznanitvi delavcev, da bodo merili alkoholiziranost, se vedno pokaže pozitiven preventivni učinek.« Delodajalec mora o izvajanju testov delavce obvestiti o njih, sprejeti morajo ustrezen pravilnik, teste pa izvajati nenapovedano.