Gradbenih inženirjev bo premalo

»Mladi inženirji gradbeništva se usmerjajo v raziskovalno delo, ustanavljajo lastna podjetja ali odhajajo v tujino. Absorpcijska zmogljivost gradbenih podjetij in nižanje stroškov za pridobitev poslov je še vedno problem,« pravi dekan ljubljanske fakultete za gradbeništvo Matjaž Mikoš. A v prihodnosti bi gradbenih inženirjev utegnilo primanjkovati.

SCT, Primorje, Vegrad, GPG, Cestno podjetje Maribor, CM Celje, Kraški zidar. Ta in mnoga druga gradbena podjetja so v gospodarski krizi propadla. S stečaji podjetij se je število zaposlenih v gradbeništvu od leta 2009 do leta 2014 skrčilo za skoraj 40 odstotkov. Odtlej se je z novo rastjo gradbeništva število zaposlenih povečalo za dva odstotka, in sicer na 55.243 konec letošnjega avgusta, kažejo podatki državnega statističnega urada.

»V času krize se je dejavnost gradbeništva v naši državi občutno skrčila. Sedaj postopoma oživlja, vendar res postopoma, saj je bil obseg delovno aktivnih v gradbeništvu avgusta letos še vedno manjši kot avgusta lani,« ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Zaposlovanje v gradbeništvu je izrazito sezonske narave, delovni pogoji so težki, zato se v gradbeništvu v veliki meri zaposluje tuja delovna sila. Na zavodu opažajo tudi povečanje zaposlovanja v tujini.

Manjši vpis na fakulteto

Kriza v gradbeništvu je vplivala tudi na vpis na program gradbeništvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). »Negativne zgodbe v gradbeništvu in propad domačih gradbenih podjetij je mlade odvrnilo od bolj množičnega vpisa na gradbeništvo, kljub sicer zelo zanimivemu študiju,« je dejal dekan FGG Matjaž Mikoš. K zmanjšanemu vpisu je vplival tudi manjši vpis na univerze in samostojne visokošolske ustanove.

Leta 2009 je bilo na programu gradbeništvo na FGG razpisanih 160 mest in prav toliko je bilo sprejetih študentov. Letos je bilo razpisanih le 60 mest, sprejetih pa 27 študentov. Na fakulteti so zaradi manjšega števila študentov omejili izvajanje nekaterih manj množičnih smeri.

»Posebej boli problem izvajanja geotehnične in hidrotehnične smeri na študiju gradbeništva, tudi sicer je vpis premajhen, da bi študentom lahko ponudili izvajanje številnih izbirnih predmetov,« pravi dekan. Po drugi strani pa manjši vpis prinaša bolj kakovostno izvedbo pouka v manjših skupinah, razmerje med učiteljem in študentom je vse bolj podobno kot na elitnih univerzah. Le sredstev za kakovostno raziskovalno in strokovno delo primanjkuje in oprema je tudi že zelo amortizirana. »Priznajmo pa tudi, da je bil vpis na univerzo pred leti zaradi zahtev države prevelik,« ocenjuje.

»Upad vpisa na študij gradbeništva se bo pokazal v praksi, torej gradbeni dejavnosti šele čez leta, povprečno traja bolonjski študij do magistrske stopnje skoraj sedem let, saj večina študentov izkoristi obe dodatni leti po vsaki stopnji študija,« pravi Mikoš.

Ob tem opozarja, da je že danes pristop k opravljanju strokovnih izpitov na področju gradbene stroke na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) bistveno manjši. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec temu pritrjuje, saj na IZS v zadnjih šestih letih opažajo upad strokovnih izpitov pri vseh strokah: »V prihodnosti tudi zaradi zmanjšanja števila investicij porasta števila strokovnih izpitov ni pričakovati.«

Prihodnost za inženirje

»Čez leta bo na trgu delovne sile pomanjkanje izobraženih strokovnih kadrov, predvsem takih z izkušnjami pri gradnji zahtevnih objektov,« opozarja Matjaž Mikoš. Z njim se strinja Remec: »Drastični upad vpisa na študij gradbeništva pomeni dolgoročno zelo slabo prihodnost za slovensko gradbeno inženirstvo. Če se bo ta trend vpisa na študij gradbeništva nadaljeval tudi v prihodnje, se bomo v petnajstih letih lahko začeli srečevati s pomanjkanjem tega kadra.« Povprečna starost pooblaščenega inženirja v Sloveniji je namreč 51,4 leta.

Po mnenju predsednika IZS bo v Slovenijo treba pritegniti gradbene inženirje iz tujine, kar pa prinaša določene težave. Ti so namreč lahko strokovnjaki v svojih državah, vendar največkrat ustrezno ne poznajo slovenskih predpisov in njihovih posebnosti, kot je na primer potresno odporna gradnja: »Slovenija, kot vemo, leži na potresnem, poplavnem in plazovitem območju, kar morajo, če želimo varno gradnjo, upoštevati tako projektanti kot izvajalci.« Velika prepreka je tudi jezik.

Mlade je treba motivirati in zadržati doma

Zato je treba mlade motivirati, jim predstaviti gradbeništvo kot eno izmed pomembnih panog gospodarstva ter dvigniti družbeni ugled inženirskih strok, ki pomembno prispevajo k razvoju družbe in dvigu BDP, poudarja Remec: »S politično in medijsko stigmatizacijo gradbeništva, ki je bila posledica zablod posameznikov, je treba prenehati, saj imamo danes v tej panogi zdrava in uspešna podjetja.« Če bi bilo investicij več ter če bi bilo poslovno okolje zanje urejeno in stabilno, za kar lahko poskrbi država, bi bila lahko še bolj uspešna, delovnih mest in s tem zaposlitev za mlade bi bilo več. »Tako bi tudi tisti najuspešnejši diplomanti, ki odhajajo v tujino, ostali doma,« še dodaja Remec.

Tudi Mikoš poudarja, da bi država morala kot dober gospodar poskrbeti za stabilno financiranje gradbeništva, s tem bi ohranila določeno raven kakovostnih domačih podjetij z referencami za izvajanje gradbenih del, odliv strokovnjakov v tujino pa bi morali preprečevati z zagonom nujnih gradbenih projektov v Sloveniji. »Že sedaj je čutiti določen optimizem, gradbena podjetja se konsolidirajo in rastejo, za nova dela in izzive bodo že zelo kmalu potrebovali nove mlade strokovnjake.«