Tiskane izdaje
Ljubljana – Po nekajletnem premoru se v slovensko poklicno izobraževanje vrača termin vajeništvo. S 1. septembrom bo vajeniški sistem izobraževanja uveden za štiri poklice: za mizarje, kamnoseke, orodjarje in gostince. Vajeniški sistem izobraževanja bo v prvem letu možen na sedmih srednjih šolah, konec maja pa je bilo na petih šolah skupaj prijavljenih 37 kandidatov. Za vpis v vse slovenske srednje šole za šolsko leto 2017/2018 se je letos prijavilo 18.506 kandidatov, lani 18.364.
Glede na ozek izbor šol, kjer se bodo izvajali programi v vajeništvu in glede na to, da bo prvo leto izobraževanje potekalo le za štiri izobraževalne programe, v obrtno-podjetniški zbornici (OZS) ocenjujejo, da število jeseni ne bo preseglo 50. Na pristojnem šolskem ministrstvu so ob sprejetju zakona v prvih treh letih pričakovali do dvesto vajencev na generacijo, število delodajalcev pa bo odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest in seveda od števila vajeniških pogodb.
Med omenjenimi 37 devetošolci je bilo največ zanimanja za poklic orodjarja in sicer 18 v Šolskem centru Škofja Loka in 4 v Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, po 7 v programu Gastronomske in hotelske storitve na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, edina prijava za mizarja je bila oddana na Šolskem centru Novo mesto, medtem ko se za vajeniško obliko izobraževanja mizarja na Šolskem centru Slovenj Gradec in kamnoseka na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana ni odločil nihče.
Pilotsko uvajanje
V času razpisa za prosta mesta v srednjih šolah zakon o vajeništvu še ni bil sprejet. Državna sekretarka s šolskega ministrstva Andreja Barle Lakota je na nedavnem obrtniškem forumu pojasnila, da bo prvo pilotno leto v praksi pokazalo, kaj bo še treba pred širitvijo s sedanjih štirih poklicev še spremeniti, dopolniti, dodelati, saj je zakon le temeljni okvir. Za navedene štiri poklice so se skupaj z deležniki ministrstvo, šolske ustanove, gospodarstvo odločili, ker so kadrovsko najbolj nujni. Odmera je lekarniška, da bo širitev na druge poklice, panoge in delodajalce bolje pripravljena in bo vajeniški sistem izobraževanja uveden tam, kjer bo interes največji.
Prenova sistema poklicnega izobraževanja in uvedba vajeništva bo do konca leta 2021 predvidoma stala 2,7 milijona evrov, večina tega, natančno 2,1 milijona evrov, bodo evropska sredstva. Za spodbude delodajalcem, vključenih v sistem vajeništva, je predvidenih skupaj 28,4 milijona evrov, od tega bo 22,7 milijona evrov evropskih sredstev.
Za ponovno uvedbo vajeništva so si zadnja leta verjetno najbolj prizadevali v OZS. Kljub izredno kratkemu času za pripravo, so v zbornici pripravljeni, da korektno opravijo OZS dane naloge in pooblastila. Opozarjajo pa, da bo v prihodnje potrebno veliko več energije in tudi sredstev nameniti promociji vajeništva in predvsem spremeniti miselnost staršev in bodočih vajencev ter dijakov o srednjem poklicnem izobraževanju in vajeništvu, ki mladim omogočata delovna mesta in zagotavljata eksistenco, česar se mnogi ne zavedajo.
Pol časa na delovnem mestu
Vajenec bo imel status dijaka, ki se najmanj pol časa svojega izobraževanja praktično usposablja na delovnem mestu. Vajenec bo za čas dela pri delodajalcu v skladu z zakonom o delovnih razmerjih imel zagotovljeno pravno varstvo, upravičen pa bo tudi do plačila, ki ne bo vplivalo na družinske prejemke in socialne transferje v družini vajenca.
Če je bilo vajenštvo, kjer je dijak pol šolskega leta v šoli, pol pa pri delodajalcu, pri nas pred leti ukinjeno, se je dualno izobraževanje, ko je dijak štiri petine časa v šoli, petino pa pri delodajalcu, ohranilo. Ker pa ta delovna šolska praksa očitno marsikdaj ni takšna, kot naj bi bila in opravljajo dijaki čisto nestrokovna, sicer najslabše plačana dela, je razumljiva bojazen tako dijaške organizacije kot posameznih politikov in njihovih strank, da bo vajeništvo samo oblika slabo plačanega prekarnega dela mladih. Po drugi strani pa malo in veliko gospodarstvo že leta tarnata, da prihajajo iz šol premalo praktično usposobljeni kadri z zgolj teoretičnim znanjem.
Sistem vajeništva ni zavezujoč, zato je skrb na vseh straneh razumljiva. Težav ne bo, če bodo vsi zadovoljni, sicer pa se bo delodajalec spraševal, zakaj sploh izobražuje nekoga, ki se bo potem zaposlil pri tekmecu, dijak pa, zakaj naj se izkazuje, če potem ne bo dobil zaposlitve.
