Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski vinogradniki in vinarji pričakujejo letos odličen vinski letnik. Količinsko bo po prvih ocenah pridelanega za četrtino več kot lani, ko je bilo vina za 64 milijonov litrov in je bil zaradi slabih vremenskih razmer pridelek podpovprečen; v običajnih letinah ga je za okrog 80 do 90 milijonov litrov.
Po nadpovprečno vročem poletju z ravno pravšnjo mero padavin po vsakem od treh vročinskih valov se je trgatev na Primorskem in Štajerskem začela že v zadnjem tednu avgusta. Glede na vreme bo to tudi »zdravstveno eden najboljših letnikov«, kot pravi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije.
V vinskih kleteh, ki so po količinsko slabših letnikih v zadnjih treh, štirih letih, v glavnem počistile zaloge, še posebej pri belih vinih, se veselijo novega pridelka, čeprav bo na trgatev količinsko najpomembnejših sort grozdja marsikje še treba počakati. Trgatev narekuje dozorevanje posameznih sort grozdja. Tako na Primorskem v Vinakopru, največji kleti slovenske Istre, kjer so prvi začeli trgati, čaka trgače še delo na več kot 300 hektarih od skupno 580 hektarov vinogradov. Šele dobro so začeli trgatev malvazije in ponekod, spet odvisno od lege, že tudi refoška. Kot pravi direktor kleti Nevijo Pucer, bo letina količinsko normalna, kakovost pa super. V dobrem mesecu bo prišlo v glavno klet slovenske Istre 4,8 milijona kilogramov grozdja.
Obet nadpovprečnega letnika
Tudi v Brdih se po dveh bolj siromašnih letinah veselijo tokratnega pridelka. Kot pravi Silvan Peršolja, direktor največje zadružne vinske kleti KZ Brda v Dobrovem, bo to količinsko spet en normalen letnik. Pričakujejo okrog 7 milijonov kilogramov grozdja. Potem ko so pospravili dobro tretjino pridelka, predvsem »bolj fine sorte« grozdja s tanjšo kožico (chardonnay, sauvignon, sivi pinot), bodo glavnino rdečih sort grozdja potrgali v naslednjih dveh tednih, če le ne bo ponagajalo vreme. V teh dneh so se domačim trgačem pridružili tudi gostje iz tujine, distributerji in glavni kupci iz Amerike, Avstrije, Srbije, BiH in Belgije. Tovrstna povabila na trgatev so del njihove marketinške strategije, ki jo prakticirajo že deset let in si tako utrjujejo položaj na tujih trgih.
Ob nadaljevanju kolikor toliko ugodnega, bolj kot ne suhega in sončnega jesenskega vremena si ob napovedih stroke lahko v vseh vinorodnih območjih obetamo veliko več vrhunsko kakovostnih vin kot doslej v povprečnem letu. To pomeni, da bi bil letnik 2015 lahko za pridelovalce tudi ekonomsko uspešen.
Izvoz je postal nuja
Za to uspešnost se morajo vsi resni igralci na vinskem trgu kar pošteno potruditi. Pomemben del tega truda je usmerjen v izvoz, kjer se je prodaja slovenskega vina v zadnjih letih ustalila pri nekaj več kot 6 milijonih litrov. Glede na pridelane količine to ni veliko, a ob odprtosti trga in vedno večjem uvozu cenejših (tudi zaradi drugačne kakovosti poceni) vin, je 6 milijonov litrov na tuje prodanega vina v resnici veliko. Tudi zato, ker – kot pravi Dušan Brejc – omenjenih količin vina ni možno več prodati v Sloveniji. »Izvoz v Sloveniji torej ni več prestiž, ampak je nuja, ki stabilizira tudi domači trg,« dodaja.
O tem, kakšne so izvozne usmeritve in mesto slovenskega vinarstva na tujih trgih, kje so razlogi za vedno večja spotikanja pri izvozu našega vina, so strokovnjaki za to področje skupaj z vinarji kritično spregovorili tudi na nedavni okrogli mizi Vinske družbe Slovenije ob začetku trgatve.
Če je bilo v prvem desetletju po osamosvojitvi vse še precej optimistično, ko so velike kleti s pomočjo tujega znanja posodobile slog svežih vin in uspele slediti smernicam na tujih trgih, kar potrjujejo tudi statistični podatki, pa je zadnja leta opazno nazadovanje. Izvoz resda raste, povprečna cena prodanega vina se počasi zvišuje. Manj spodbudno pa je, da je ekonomija obsega slovenskega vinarstva na domačem trgu nevarno padla, v poldrugem desetletju iz 55 milijonov litrov na 20 milijonov litrov, ob razčlenjevanju podatkov še izpostavlja Brejc.
Kakovost gor, obseg dol
»Seveda lahko rečemo, da je šla kakovost gor in zato so šli pridelki na hektar dol. To je sicer lepo slišati, ampak ali je to dovolj dobro. Če mislimo, da veliki niso rasli v ekonomiji obsega, kdo je potem rastel, kdo je nadomestil ta primanjkljaj. So to družinski vinogradniki? Seveda so. Mnogi so zrastli, ampak če smo pošteni, ne toliko, da bi pokrili to razliko. V organiziranem delu vinogradniško vinarske panoge ta razlika ni bila pokrita. Pomeni, da je rastel nekdo drugi v neevidentirani proizvodnji. Vemo, da se danes pojavlja nova vrsta vinogradnikov, ki se ukvarjajo z odprtim vinom in ki dosežejo milijon evrov prihodkov na leto. Teh v mednarodnem polju ni, še doma ne vemo za njih. Pomeni, da se ta panoga na neki način razslojuje, se patentira in to nas skrbi,« pravi Brejc.
Prodamo pol manj
Po oceni mednarodne agencije IWSR v Sloveniji prodamo v trgovini samo 8 milijonov litrov vina, to je skoraj pol manj od domače ocene, po kateri naj bi bilo v trgovini prodanih 15 milijonov litrov (od 80 milijonov pridelanega). V gostinstvu prodajo od 15 do 25 milijonov litrov, 16 do 18 milijonov litrov vina je po teh ocenah v tako imenovani samouporabi, 20 do 24 milijonov litrov pa je v stalnih zalogah.
Po analizi statističnih podatkov Mojce Jakša z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prodaja slovenskih vin v tujino po vstopu v EU narasla, a se je obenem povečal tudi uvoz. Krivulji izvoza in uvoza se v zadnjih letih vse bolj razhajata. Leta 2005 smo izvozili za 4,2 milijona litrov vina in uvozili 4,7 milijona litrov, leta 2014 pa je bilo uvoženih že 12,4 milijona litrov in izvoženih 7,5 milijona litrov. Vrednostno sta bila lanski izvoz in uvoz izenačena pri 13 milijonih evrov, narašča uvoz stekleničenega vina, pri izvozu pa kategorije zelo nihajo. Vino smo uvažali po povprečni ceni 1,04 evra za liter, izvažali pa po 1,78 evra.
Največ vina še vedno uvozimo iz Italije in Makedonije, predvsem rdeča stekleničena vina. Pri izvozu prevladuje kategorija kakovostnih mirnih belih deželnih vin. V zadnjih desetih letih smo ga prodali največ v ZDA, na Češko, v Bosno, Nemčijo. Lani smo dobro polovico vina izvozili v Nemčijo in na Češko. Večina vsega izvoza opravijo večje kleti.
Kot poudarja Silvan Peršolja, izvoz ni več praznjenje kleti iz obupa, praznjenje zalog, ampak gre za daljši, pet do šestletni cikel, od začetka pojavljanja na tujem trgu in spoznavanja kupcev do nekaj odstotkov ključnih kupcev.
Težave s prepoznavnostjo
Po obdobju, ko so vinarji, zaljubljeni v svoja vina, iskali kupce na vseh najpomembnejših svetovnih sejmih, so se zadnja leta usmerili na tri zanje ključne sejme v Düsseldorfu, Londonu in Veroni, kjer bolj kot vino, pravi Peršolja, še vedno »prodajajo« deželo, saj Slovenija v svetu še vedno ni prepoznavna in je ni na vinskem zemljevidu. A v prizadevanjih za večji izvoz, »ker v Sloveniji pridelamo več vrhunskih vin, kot je trga zanje«, bi bilo pametno združiti moči in energijo usmeriti tudi v prodajo doma, kjer zdaj v elitnih restavracijah, denimo, slovenska vina izrivajo tuja.
