Tiskane izdaje
O tem razpravljajo na strokovnih delavnicah, ki so jih z naslovom Pogled na žled − Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi po ujmah večjih razsežnosti organizirali na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Strokovnjaki želijo med drugim odgovoriti na vprašanje, kako prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in gojenje gozdov, da bo bodoča škoda po žledu čim manjša. Po mnenju Jurija Diacija, profesorja na omenjeni fakulteti, lahko z vidika narave ujme pomenijo tudi priložnost za drevesne vrste, ki potrebujejo več svetlobe. Po žledu tako nastaja mozaični gozd, ki je dolgoročno lahko veliko bolj odporen in prilagojen tudi na spremembe podnebja.
Po lanski ujmi, v kateri je bila podrta tolikšna količina drevja, kot ga sicer pospravijo v dveh letih in pol, je bilo doslej saniranih okoli 60 odstotkov iglavcev in 30 odstotkov listavcev. Po napovedih odgovornih na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo sanacija katastrofalnega žledoloma, katerega posledice bodo vidne še desetletja, trajala pet let. Obnova poškodovanih gozdov bo potekala tudi v okviru novega programa razvoja podeželja, za kar bo namenjenih skoraj 20 milijonov evrov.
