Centralne banke na obeh straneh Atlantika zategujejo denarno politiko
Svetovni trg: Minuli teden sta tako Fed kot ECB sprejeli, predvsem pa napovedali ukrepe, ki pomenijo zaostrovanje politike.
Odpri galerijo
FOTO: Infografika
Prejšnji teden so na delniških trgih odmevali trije pomembni dogodki. Prvi je bil srečanje dveh predsednikov, ZDA Donalda Trumpa in Severne Koreje Kim Džong Una. Torej dveh mož, ki sta še pred kratkim drug drugemu grozila z orožjem za popolno uničenje. »Stranski« učinki teh groženj so bili vidni v nervozah kapitalskih trgov in večjih ali manjših pocenitvah finančnih instrumentov. Srečanju je sledil dogovor o jedrski razorožitvi Severne Koreje in popuščanju ZDA glede vojaških interesov v tistem delu sveta. Videti je bilo vse lepo, sledi pa obdobje, kjer bodo odločale podrobnosti. Ne bo nas smelo presenetiti, če se bo kasneje pokazalo, da se predsednika v kakšni točki nista najbolj »razumela«.
Drugi in tretji zelo pomemben dogodek sta bili zasedanji ameriške centralne banke Fed in Evropske centralne banke (ECB). Pri obeh se je pričakovalo zaostrovanje monetarnih politik oziroma »pot k normalizaciji«. Uverturo je v sredo naredil Fed, njegov odbor je soglasno sprejel sklep o zvišanju obrestne mere na razpon od 1,75 do dva odstotka. Napovedal je še dva dviga do konca tega leta, torej skupaj štiri v tem letu, prav tako je že za prihodnje leto napovedal štirikratno zvišanje. Če je bil tokratni dvig povsem pričakovan, sta dodaten, četrti dvig za letos in napoved za naslednjo leto razkrila nekoliko več agresivnosti Feda pri prihodnjem vodenju monetarne politike. V pojasnilu o odločitvi so se oprli na tekoče makroekonomske podatke, kjer so posebno poudarili krepitev potrošnje gospodinjstev in nadaljevanje močnega trenda rasti investicij v podjetjih. V podatkih za zdaj ne zaznavajo povečanega tveganja za prihodnjo gospodarsko aktivnost. Po pričakovanju so se na trgu zvišali donosi ameriških obveznic (ponovno so se približali trem odstotkom), medtem ko so delniški trgi malenkostno zanihali, dolar pa je proti pričakovanju nekoliko izgubil proti evru.
Takoj naslednjega dne pa je bilo zasedanje ECB, kjer so bila pričakovanja, da bodo nekoliko bolj jasno objavili začetek konca odkupov obveznic. Iz odločitve izhaja, da program ostaja do septembra 2018. Če bodo takrat podatki potrdili pričakovanja članov sveta ECB glede inflacije, se bo program odkupa obveznic zmanjšal na 15 milijard evrov na mesec in bo trajal do konca leta. Nadalje svet ECB ohranja obrestno mero nespremenjeno, precej pomembna pa je napoved zviševanja. Če se bodo uresničila sedanja pričakovanja glede inflacije, bo svet ECB ničelno obrestno mero ohranil najmanj do poletja 2019. To pa pomeni, da je pred nami še precej dolgo obdobje okolja nizkih obrestnih mer. Del odgovora na to zadnjo napoved lahko najdemo v še zmeraj precej nestabilnih političnih razmerah v posameznih državah Evrope, ki zelo hitro dvignejo ceno zadolževanja.
Evropski delniški trgi so se po objavi sklepov ECB odzvali precej predvidljivo. Vsi so hitro ozeleneli, saj ohranjanje odkupov obveznic v višini 30 milijard evrov še naprej pomeni nemoten dotok likvidnosti na trge. Če je bila pocenitev dolarja po Fedovem sestanku nepričakovana, je po sestanku ECB in znanih ukrepih pocenitev evra oziroma rast dolarja v skladu s sprejetimi ukrepi obeh centralnih bank.
Drugi in tretji zelo pomemben dogodek sta bili zasedanji ameriške centralne banke Fed in Evropske centralne banke (ECB). Pri obeh se je pričakovalo zaostrovanje monetarnih politik oziroma »pot k normalizaciji«. Uverturo je v sredo naredil Fed, njegov odbor je soglasno sprejel sklep o zvišanju obrestne mere na razpon od 1,75 do dva odstotka. Napovedal je še dva dviga do konca tega leta, torej skupaj štiri v tem letu, prav tako je že za prihodnje leto napovedal štirikratno zvišanje. Če je bil tokratni dvig povsem pričakovan, sta dodaten, četrti dvig za letos in napoved za naslednjo leto razkrila nekoliko več agresivnosti Feda pri prihodnjem vodenju monetarne politike. V pojasnilu o odločitvi so se oprli na tekoče makroekonomske podatke, kjer so posebno poudarili krepitev potrošnje gospodinjstev in nadaljevanje močnega trenda rasti investicij v podjetjih. V podatkih za zdaj ne zaznavajo povečanega tveganja za prihodnjo gospodarsko aktivnost. Po pričakovanju so se na trgu zvišali donosi ameriških obveznic (ponovno so se približali trem odstotkom), medtem ko so delniški trgi malenkostno zanihali, dolar pa je proti pričakovanju nekoliko izgubil proti evru.
Takoj naslednjega dne pa je bilo zasedanje ECB, kjer so bila pričakovanja, da bodo nekoliko bolj jasno objavili začetek konca odkupov obveznic. Iz odločitve izhaja, da program ostaja do septembra 2018. Če bodo takrat podatki potrdili pričakovanja članov sveta ECB glede inflacije, se bo program odkupa obveznic zmanjšal na 15 milijard evrov na mesec in bo trajal do konca leta. Nadalje svet ECB ohranja obrestno mero nespremenjeno, precej pomembna pa je napoved zviševanja. Če se bodo uresničila sedanja pričakovanja glede inflacije, bo svet ECB ničelno obrestno mero ohranil najmanj do poletja 2019. To pa pomeni, da je pred nami še precej dolgo obdobje okolja nizkih obrestnih mer. Del odgovora na to zadnjo napoved lahko najdemo v še zmeraj precej nestabilnih političnih razmerah v posameznih državah Evrope, ki zelo hitro dvignejo ceno zadolževanja.
Evropski delniški trgi so se po objavi sklepov ECB odzvali precej predvidljivo. Vsi so hitro ozeleneli, saj ohranjanje odkupov obveznic v višini 30 milijard evrov še naprej pomeni nemoten dotok likvidnosti na trge. Če je bila pocenitev dolarja po Fedovem sestanku nepričakovana, je po sestanku ECB in znanih ukrepih pocenitev evra oziroma rast dolarja v skladu s sprejetimi ukrepi obeh centralnih bank.
