Kdo so Kitajci, ki bi vladali Gorenju
Cene, ki jo ponuja kitajski velikan,
delničarji Gorenja niso videli že od leta 2011.
Odpri galerijo
FOTO: Tomi Lombar/Delo
Kitajski Hisense, ki je med tremi kitajskimi družbami ponudil največ, je prijetno presenetil tudi delničarje Gorenja. Ti so že dlje časa upravo Gorenja pozivali, naj najde strateškega partnerja, ki bo sposoben družbo pripeljati v boljše čase.
Matej Tomažin iz društva delničarjev GRVG je nad ponujeno ceno za delnico Gorenja, ki je dvakrat višja od borzne, pozitivno presenečen: »Malokdo je pričakoval takšno ceno.« Pravi, da je to potrditev, da slovenski kapitalski trg ne kaže realnega vrednotenja. Pri tem opozarja, da Kitajci očitno podjetja drugače vrednotijo, kar se je pokazalo pri nakupu Outfit seven. Tomažin pričakuje, da bo ponudnik dobil več kot polovični delež in da je za Gorenje dobro, da bo dobil strateškega partnerja.
Kdo prihaja v Velenje?
Kitajski Hisense je multinacionalka, ki izdeluje gospodinjske aparate in elektroniko. Podatki o poslovanju za celotno skupino so slabo dosegljivi, po približni oceni pa znašajo od 15 do 20 milijard evrov. Zgolj hčerinska družba, ki proizvaja elektroniko Hisense Electric, je lani ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov. Prihodki druge večje hčerinske družbe Hisense Kelon znašajo okoli 3,5 milijarde evrov.
Hisense je že prisoten v Sloveniji s televizorji in hladilnimi aparati.
Krovni holding kitajske družbe je v državni lasti, delnice dveh hčerinskih družbi Hisense Electric in Hisense Kelon Electrical holdings pa kotirajo na borzah v Šanghaju, Shenzhenu in Hongkongu. Prvi izdeluje zabavno elektroniko (televizorje, mobilne aparate), drugi pa gospodinjske aparate, predvsem hladilnike. Skupina približno polovico prihodkov ustvari z izvozom in je velika izvoznica tudi v ZDA, kjer pa večinoma prodaja izdelke pod japonsko blagovno znamko Sharp. Kot zanimivost povejmo, da se bo družba verjetno lahko izognila morebitnim ameriškim carinskim ukrepom proti Kitajski, saj Sharpove televizorje izdeluje v tovarni v Mehiki.
Hisense ima še več hčerinskih družb. Med drugim ima tudi podružnico na Madžarskem, kjer je pred 14 leti ustanovil družbo za proizvodnjo televizorjev, a posel ni bil uspešen. Zaradi zmanjšanja števila naročil je bila proizvodnja na Madžarskem ustavljena leta 2009.
Skoraj podvojena cena
Ponujena cena 12 evrov za delnico Gorenje vrednoti na skoraj 300 milijonov evrov. Takšne cene delničarji Gorenja niso videli že od leta 2011. Včeraj so se delnice podražile za več kot sedem odstotkov, ob več kot 165.000 evrih prometa. Najvišji posli so se sklepali tudi po sedem evrov za delnico, zadnji posli pa pri 6,80 evra.
Zaradi rasti ne gre izključiti možnosti, da Gorenju spet ni uspelo ohraniti cenovno občutljivih notranjih informacij, kot se je Gorenju že zgodilo tudi v primeru Panasonica.
Ponujena cena Hisenseja še vedno ne dosega knjigovodske vrednosti delnic. Toda glede na tekoče poslovanje velenjskega proizvajalce bele tehnike je premija izjemna. Gorenje letos načrtuje okoli osem milijonov evrov čistega dobička in ponujena cena tako predstavlja kar 37 čistih dobičkov na delnico. Naj spomnimo, da je lanski čisti dobiček Gorenja znašal manj kot milijon evrov.
Po neuradnih informacijah imata druga dva interesenta, Haier in Hefei Meiling, možnost izboljšati svojo ponudbo. Za komentar smo vprašali tudi Alto, ki svetuje Haierju pri naskoku na Gorenje, a ponudbe konkurenta niso hoteli komentirati.
Panasonic potrojil vložek
Kar nekaj največjih delničarjev Gorenja si je že nekaj časa želelo izstopiti iz družbe. Največja delničarka je Kapitalska družba s 16,4-odstotnim deležem, za katero pa ni nujno, da bo delnice prodala, saj Gorenje velja za pomembno naložbo države, kar pomeni, da si želi ohraniti četrtino lastništva. Drugi največji delničar je IFC z 11,8 odstotka, ki bo v primeru izstopa iztržil 34,6 milijona evrov. IFC je v lastništvo vstopil z dokapitalizacijo leta 2010 in je za delnico plačal 13,32 evra.
Precej bolje se bo, kot kaže, izšlo japonskemu Panasonicu, ki je Gorenje dokapitaliziral leta 2013 in za delnico plačal 4,31 evra. Za svoj 10,7-odstotni delež si zdaj obeta skoraj 31,5 milijona evrov. Kaže pa, da bo končno lahko delnice prodal Philip Sluiter, ki je v ozadju družbe Home products Europe in ima pet odstotkov Gorenja. Za ta delež bo dobil 14,7 milijona evrov, če bo Hisense uspešen pri prevzemu.
Lani do dobička s prodajo premoga
Gorenje je lani ustvarilo 1,309 milijarde evrov prihodkov od prodaje, to je štiri odstotke več kot leta 2016. Kljub rasti prodaje pa se je dobiček iz poslovanja zmanjšal za polovico in lani dosegel 21,7 milijona evrov. Delno so na upad dobička iz poslovanja vplivale tudi spremembe računovodskih pravil, po katerih se določene slabitve knjižijo med drugimi odhodki iz poslovanja. A na čisti dobiček spremembe niso imele vpliva. Ta je lani znašal manj kot milijon evrov. Pri tem pa je še treba dodati, da je družba konec leta s prodajo naložb in tudi posla s premogom ustvarila kapitalski dobiček, ki je polepšal lanski rezultat.
Zaradi slabšega poslovanja se je družba s posojilodajalci dogovorila o ukrepih, s katerimi bi izboljšala finančno stabilnost. Poleg neizplačila dividend je Gorenje upnikom obljubilo najmanj 50 milijonov evrov dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja in zmanjšanje investicij, ki letos ne bodo presegle 65 milijonov evrov. Prav zaradi iskanja strateškega partnerja je družba prestavila skupščino delničarjev na sredino julija.
Gorenje letos načrtuje 1,4-odstotno rast prihodkov od prodaje, pri čemer naj bi se prihodki od prodaje iz osnovne dejavnosti, torej prodaje gospodinjskih aparatov, povečali za desetino. Čisti dobiček bo moral letos doseči osem milijonov evrov.
Razkritje: Karel Lipnik je delničar Gorenja.
Matej Tomažin iz društva delničarjev GRVG je nad ponujeno ceno za delnico Gorenja, ki je dvakrat višja od borzne, pozitivno presenečen: »Malokdo je pričakoval takšno ceno.« Pravi, da je to potrditev, da slovenski kapitalski trg ne kaže realnega vrednotenja. Pri tem opozarja, da Kitajci očitno podjetja drugače vrednotijo, kar se je pokazalo pri nakupu Outfit seven. Tomažin pričakuje, da bo ponudnik dobil več kot polovični delež in da je za Gorenje dobro, da bo dobil strateškega partnerja.
Kdo prihaja v Velenje?
Kitajski Hisense je multinacionalka, ki izdeluje gospodinjske aparate in elektroniko. Podatki o poslovanju za celotno skupino so slabo dosegljivi, po približni oceni pa znašajo od 15 do 20 milijard evrov. Zgolj hčerinska družba, ki proizvaja elektroniko Hisense Electric, je lani ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov. Prihodki druge večje hčerinske družbe Hisense Kelon znašajo okoli 3,5 milijarde evrov.
Hisense je že prisoten v Sloveniji s televizorji in hladilnimi aparati.
Krovni holding kitajske družbe je v državni lasti, delnice dveh hčerinskih družbi Hisense Electric in Hisense Kelon Electrical holdings pa kotirajo na borzah v Šanghaju, Shenzhenu in Hongkongu. Prvi izdeluje zabavno elektroniko (televizorje, mobilne aparate), drugi pa gospodinjske aparate, predvsem hladilnike. Skupina približno polovico prihodkov ustvari z izvozom in je velika izvoznica tudi v ZDA, kjer pa večinoma prodaja izdelke pod japonsko blagovno znamko Sharp. Kot zanimivost povejmo, da se bo družba verjetno lahko izognila morebitnim ameriškim carinskim ukrepom proti Kitajski, saj Sharpove televizorje izdeluje v tovarni v Mehiki.
infografika, Gorenje
Hisense ima še več hčerinskih družb. Med drugim ima tudi podružnico na Madžarskem, kjer je pred 14 leti ustanovil družbo za proizvodnjo televizorjev, a posel ni bil uspešen. Zaradi zmanjšanja števila naročil je bila proizvodnja na Madžarskem ustavljena leta 2009.
Skoraj podvojena cena
Ponujena cena 12 evrov za delnico Gorenje vrednoti na skoraj 300 milijonov evrov. Takšne cene delničarji Gorenja niso videli že od leta 2011. Včeraj so se delnice podražile za več kot sedem odstotkov, ob več kot 165.000 evrih prometa. Najvišji posli so se sklepali tudi po sedem evrov za delnico, zadnji posli pa pri 6,80 evra.
Zaradi rasti ne gre izključiti možnosti, da Gorenju spet ni uspelo ohraniti cenovno občutljivih notranjih informacij, kot se je Gorenju že zgodilo tudi v primeru Panasonica.
Ponujena cena Hisenseja še vedno ne dosega knjigovodske vrednosti delnic. Toda glede na tekoče poslovanje velenjskega proizvajalce bele tehnike je premija izjemna. Gorenje letos načrtuje okoli osem milijonov evrov čistega dobička in ponujena cena tako predstavlja kar 37 čistih dobičkov na delnico. Naj spomnimo, da je lanski čisti dobiček Gorenja znašal manj kot milijon evrov.
Po neuradnih informacijah imata druga dva interesenta, Haier in Hefei Meiling, možnost izboljšati svojo ponudbo. Za komentar smo vprašali tudi Alto, ki svetuje Haierju pri naskoku na Gorenje, a ponudbe konkurenta niso hoteli komentirati.
Panasonic potrojil vložek
Kar nekaj največjih delničarjev Gorenja si je že nekaj časa želelo izstopiti iz družbe. Največja delničarka je Kapitalska družba s 16,4-odstotnim deležem, za katero pa ni nujno, da bo delnice prodala, saj Gorenje velja za pomembno naložbo države, kar pomeni, da si želi ohraniti četrtino lastništva. Drugi največji delničar je IFC z 11,8 odstotka, ki bo v primeru izstopa iztržil 34,6 milijona evrov. IFC je v lastništvo vstopil z dokapitalizacijo leta 2010 in je za delnico plačal 13,32 evra.
Precej bolje se bo, kot kaže, izšlo japonskemu Panasonicu, ki je Gorenje dokapitaliziral leta 2013 in za delnico plačal 4,31 evra. Za svoj 10,7-odstotni delež si zdaj obeta skoraj 31,5 milijona evrov. Kaže pa, da bo končno lahko delnice prodal Philip Sluiter, ki je v ozadju družbe Home products Europe in ima pet odstotkov Gorenja. Za ta delež bo dobil 14,7 milijona evrov, če bo Hisense uspešen pri prevzemu.
Lani do dobička s prodajo premoga
Gorenje je lani ustvarilo 1,309 milijarde evrov prihodkov od prodaje, to je štiri odstotke več kot leta 2016. Kljub rasti prodaje pa se je dobiček iz poslovanja zmanjšal za polovico in lani dosegel 21,7 milijona evrov. Delno so na upad dobička iz poslovanja vplivale tudi spremembe računovodskih pravil, po katerih se določene slabitve knjižijo med drugimi odhodki iz poslovanja. A na čisti dobiček spremembe niso imele vpliva. Ta je lani znašal manj kot milijon evrov. Pri tem pa je še treba dodati, da je družba konec leta s prodajo naložb in tudi posla s premogom ustvarila kapitalski dobiček, ki je polepšal lanski rezultat.
Zaradi slabšega poslovanja se je družba s posojilodajalci dogovorila o ukrepih, s katerimi bi izboljšala finančno stabilnost. Poleg neizplačila dividend je Gorenje upnikom obljubilo najmanj 50 milijonov evrov dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja in zmanjšanje investicij, ki letos ne bodo presegle 65 milijonov evrov. Prav zaradi iskanja strateškega partnerja je družba prestavila skupščino delničarjev na sredino julija.
Gorenje letos načrtuje 1,4-odstotno rast prihodkov od prodaje, pri čemer naj bi se prihodki od prodaje iz osnovne dejavnosti, torej prodaje gospodinjskih aparatov, povečali za desetino. Čisti dobiček bo moral letos doseči osem milijonov evrov.
Razkritje: Karel Lipnik je delničar Gorenja.
