Lex Agrokor je skladen s hrvaško ustavo
Oceno ustavnosti več določil zakona, ki je bolj znan kot lex Agrokor, je zahtevalo 12 fizičnih in pravnih oseb.
Odpri galerijo
Agrokorjev nebotičnik v Zagrebu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zagreb – Zakon o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih je skladen s hrvaško ustavo, je odločilo hrvaško ustavno sodišče.
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je dejal, da je imela vlada kot predlagateljica zakona »posebno upravičene razloge« za njegovo sprejetje, vzrok za to pa so bile pomanjkljivosti obstoječih zakonov o stečaju in predstečajnem postopku v izrednih okoliščinah, kot so bile v primeru koncerna Agrokor.
Dodal je, da je šlo za sistemsko tveganje za hrvaško gospodarstvo in finančni sistem, vladna poteza pa je bila usmerjena k »preprečevanju razsežnega in nenadziranega kolapsa« največje hrvaške družbe. Poudaril je, da ima vlada obveznost posredovati v položaju, kot je bil v primeru Agrokorja, ki zaposluje več deset tisoč ljudi.
Podjetniška svoboda ni absolutna
Šeparović je poudaril, da so odločitev utemeljili na konceptu socialne pravičnosti in ekonomske nevtralnosti ustave. Pojasnili so jo na več kot 150 straneh, na dodatna vprašanja pa ni hotel odgovarjati, ker se želi izogniti takšnim, ki bi zahtevala politične ocene.
V obrazložitvi so ustavni sodniki poudarili, da podjetniška svoboda ni absolutna in da so v izrednih primerih možne zakonske omejitve, ki morajo imeti legitimen cilj v javnem interesu. Navedli so tudi, da pritožb, da lex Agrokor ni skladen z zakonodajo EU, niso obravnavali, ker je ocena morebitne neusklajenosti nacionalne zakonodaje s pravom Unije v pristojnosti sodišča EU.
Tri ločena mnenja
Hrvaško ustavno sodišče ima 13 sodnikov, trije pa so ponudili ločeno mnenje, v katerem so ocenili, da »pomembno število« določil lex Agrokorja ni v skladu s hrvaško ustavo. Med drugim so pritrdili nekaterim navedbam iz zahtev za presojo ustavnosti, da lex Agrokor omejuje podjetniške svobode.
Hrvaški sabor je zakon sprejel 6. aprila lani, nekaj dni zatem pa so sledile prve zahteve za presojo njegove ustavnosti. Med drugim so vlagatelji v njih trdili, da zakon krši ustavno določilo o enakopravnem položaju podjetij na trgu. Oceno ustavnosti je zahteval tudi dolgoletni predsednik uprave koncerna Ivica Todorić, ki meni, da je lex Agrokor kršil njegove ustavne in človekove pravice.
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je dejal, da je imela vlada kot predlagateljica zakona »posebno upravičene razloge« za njegovo sprejetje, vzrok za to pa so bile pomanjkljivosti obstoječih zakonov o stečaju in predstečajnem postopku v izrednih okoliščinah, kot so bile v primeru koncerna Agrokor.
Dodal je, da je šlo za sistemsko tveganje za hrvaško gospodarstvo in finančni sistem, vladna poteza pa je bila usmerjena k »preprečevanju razsežnega in nenadziranega kolapsa« največje hrvaške družbe. Poudaril je, da ima vlada obveznost posredovati v položaju, kot je bil v primeru Agrokorja, ki zaposluje več deset tisoč ljudi.
Podjetniška svoboda ni absolutna
Šeparović je poudaril, da so odločitev utemeljili na konceptu socialne pravičnosti in ekonomske nevtralnosti ustave. Pojasnili so jo na več kot 150 straneh, na dodatna vprašanja pa ni hotel odgovarjati, ker se želi izogniti takšnim, ki bi zahtevala politične ocene.
V obrazložitvi so ustavni sodniki poudarili, da podjetniška svoboda ni absolutna in da so v izrednih primerih možne zakonske omejitve, ki morajo imeti legitimen cilj v javnem interesu. Navedli so tudi, da pritožb, da lex Agrokor ni skladen z zakonodajo EU, niso obravnavali, ker je ocena morebitne neusklajenosti nacionalne zakonodaje s pravom Unije v pristojnosti sodišča EU.
Tri ločena mnenja
Hrvaško ustavno sodišče ima 13 sodnikov, trije pa so ponudili ločeno mnenje, v katerem so ocenili, da »pomembno število« določil lex Agrokorja ni v skladu s hrvaško ustavo. Med drugim so pritrdili nekaterim navedbam iz zahtev za presojo ustavnosti, da lex Agrokor omejuje podjetniške svobode.
Hrvaški sabor je zakon sprejel 6. aprila lani, nekaj dni zatem pa so sledile prve zahteve za presojo njegove ustavnosti. Med drugim so vlagatelji v njih trdili, da zakon krši ustavno določilo o enakopravnem položaju podjetij na trgu. Oceno ustavnosti je zahteval tudi dolgoletni predsednik uprave koncerna Ivica Todorić, ki meni, da je lex Agrokor kršil njegove ustavne in človekove pravice.
