V Tešu lahko kurijo uvožen premog, a to ni v načrtu
Agencija za okolje meni, da primešavanje tujega premoga ne bi poslabšalo vpliva Teša na okolje.
Odpri galerijo
Termoelektrarna Šoštanj preverja možnosti za nadomestitev dela lignita. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Kar se je slišalo kot prvoaprilska šala, je dejansko res, Agencija za okolje je sprejela sklep, da uvoz in primešavanje bolj čistega premoga z višjo kurilno vrednostjo v velenjski lignit ne bi povečal negativnega vpliva Teša na okolje. V Holdingu Slovenske elektrarne sicer ponavljajo, da preizkušajo različne možnosti, uvoz premoga pa ni predviden.
Družba Teš je 29. marca od Arso dobila sklep, s katero nameravana sprememba v obratovanju kurilne naprave, ki jo je Teš prijavil 22. novembra lani ni večja in zanjo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Ker pa se zaradi nameravane spremembe spremenijo pogoji in ukrepi v okoljevarstvenem dovoljenju, bo moral Teš vložiti vlogo za spremembo tega dovoljenja.
Na Arso so v obrazložitvi potrdili, da z novo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja ne bo težav. Z dodatkom uvoženega premoga bi velenjskemu lignitu povečali kurilno vrednost na 12 megadžulov (MJ) na kilogram (s sedanjih 10 ali tudi manj), poleg tega bi imel uvoženi premog manj žvepla, ostalo bi manj pepela in sadre, zmanjšale bi se tudi emisije ogljikovega dioksida. Večjega vpliva na okolje to ne bi imelo, niti to, da bi premog z najvišjo kurilno vrednostjo 24 MJ na kilogram vozili z vlakovnimi kompozicijami, največ 1200 ton na dan, potem pa na deponijo premoga s 60 tovornjaki na dan. Premog bi pretovarjali v Pesju, bo pa menda dovolj vlažen, da se ne bo niti pretirano prašilo.
V Premogovniki Velenje imajo sicer že nekaj časa težave z izkopom lignita, neuradno niha tudi kakovost oziroma kurilna vrednost. Po načrtih bi se izkop lignita z zagonom Teša 6 sicer zmanjšal, vendar zdaj v Teš obratuje tudi blok Teš 5, zato mora iz rudnika na dan več kot 10.000 ton lignita. Krajšanje odkopnih front in čedalje večje globine izkopov pa povzročajo velike težave.
Po drugi strani pa lignit stane 2,75 evra na gigadžul (GJ), indonezijski premog pa najmanj šest evrov na GJ, pa še to v Kopru, ne v Pesju. Če ima Teš z lignitom 40 milijonov evrov izgube, je bo imel z uvoženim premogom še več.
»Kljub pridobljenemu sklepu, naj ponovno poudarimo, da strategija delovanja Teš temelji na izrabi domačega primarnega vira, torej lignita iz Premogovnika Velenje. Uvoz tujega premoga in s tem povezane aktivnosti niso načrtovane v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih. Glede alternativnih virov energenta pa so preverjali scenarije za zmanjšanje tveganj o razpoložljivih in dopustnih možnostih za zagotavljanje stabilnega delovanja elektrarne v prihodnje,« pravijo v HSE. Med alternativne možnosti so v zadnjem času uvrstili tudi odpadke.
Nasprotniki projekta Teš 6 so novico sprejeli kot potrditev, da je to zgrešen projekt, minister za okolje in prostor Simon Zajc pa je dodal, da je to še en znak, da je treba Teš predčasno zapreti.
Družba Teš je 29. marca od Arso dobila sklep, s katero nameravana sprememba v obratovanju kurilne naprave, ki jo je Teš prijavil 22. novembra lani ni večja in zanjo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Ker pa se zaradi nameravane spremembe spremenijo pogoji in ukrepi v okoljevarstvenem dovoljenju, bo moral Teš vložiti vlogo za spremembo tega dovoljenja.
Vprašljiva dobava lignita
Na Arso so v obrazložitvi potrdili, da z novo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja ne bo težav. Z dodatkom uvoženega premoga bi velenjskemu lignitu povečali kurilno vrednost na 12 megadžulov (MJ) na kilogram (s sedanjih 10 ali tudi manj), poleg tega bi imel uvoženi premog manj žvepla, ostalo bi manj pepela in sadre, zmanjšale bi se tudi emisije ogljikovega dioksida. Večjega vpliva na okolje to ne bi imelo, niti to, da bi premog z najvišjo kurilno vrednostjo 24 MJ na kilogram vozili z vlakovnimi kompozicijami, največ 1200 ton na dan, potem pa na deponijo premoga s 60 tovornjaki na dan. Premog bi pretovarjali v Pesju, bo pa menda dovolj vlažen, da se ne bo niti pretirano prašilo.
V Premogovniki Velenje imajo sicer že nekaj časa težave z izkopom lignita, neuradno niha tudi kakovost oziroma kurilna vrednost. Po načrtih bi se izkop lignita z zagonom Teša 6 sicer zmanjšal, vendar zdaj v Teš obratuje tudi blok Teš 5, zato mora iz rudnika na dan več kot 10.000 ton lignita. Krajšanje odkopnih front in čedalje večje globine izkopov pa povzročajo velike težave.
Po drugi strani pa lignit stane 2,75 evra na gigadžul (GJ), indonezijski premog pa najmanj šest evrov na GJ, pa še to v Kopru, ne v Pesju. Če ima Teš z lignitom 40 milijonov evrov izgube, je bo imel z uvoženim premogom še več.
Uvoz ni v načrtu
»Kljub pridobljenemu sklepu, naj ponovno poudarimo, da strategija delovanja Teš temelji na izrabi domačega primarnega vira, torej lignita iz Premogovnika Velenje. Uvoz tujega premoga in s tem povezane aktivnosti niso načrtovane v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih. Glede alternativnih virov energenta pa so preverjali scenarije za zmanjšanje tveganj o razpoložljivih in dopustnih možnostih za zagotavljanje stabilnega delovanja elektrarne v prihodnje,« pravijo v HSE. Med alternativne možnosti so v zadnjem času uvrstili tudi odpadke.
Nasprotniki projekta Teš 6 so novico sprejeli kot potrditev, da je to zgrešen projekt, minister za okolje in prostor Simon Zajc pa je dodal, da je to še en znak, da je treba Teš predčasno zapreti.
