Tiskane izdaje
Žiri – Poslovanje Alpine še ni na varni strani, a direktor Bojan Gantar, ki je vodenje družbe po protestih zaposlenih prevzel aprila, verjame, da je žirovsko barko mogoče usmeriti v mirne vode. Zato se ukvarja tudi z nekaterimi preteklimi zgodbami, med drugim z razvpitim svetovalcem Admetam, ki od družbe po polmilijonskem prihodku terja še 400.000 evrov nagrade.
V Alpino ste prišli v zelo razgretem ozračju. Kaj ste najprej storili, da ste pomirili duhove med zaposlenimi, ki se zdaj zdijo nekako zadovoljni?
Začeli smo z nekoliko drugačno komunikacijo z zaposlenimi. Po tem, kar se je v Alpini dogajalo v zadnjem obdobju pa tudi pred tem, si je bilo pri zaposlenih dokaj težko pridobiti zaupanje. Zavedal sem se, da sem jaz tisti, ki si moram to zaupanje pridobiti in verjamem, da sem bil v tem do določene mere uspešen. Od te interne komunikacije je tudi zelo odvisno, kako hitro lahko poslovanje obrnemo v pravo smer. Že na prvih srečanjih smo s socialnimi partnerji v podjetju ugotovili, da je število zaposlenih v Alpini potrebno zmanjšati. Dogovorili smo se o načinu in obsegu zmanjševanja števila zaposlenih, kar predvideva tudi načrt prestrukturiranja, podpisali smo tudi socialni dogovor. Lahko rečem, da na tem področju dobro sodelujemo.
Načrt prestrukturiranja, ki ste ga pripravili, predvideva znižanje števila zaposlenih letos za 45. Hkrati pa menda tudi zaposlujete. Koliko ljudi bo torej moralo zapusti družbo?
Načrt prestrukturiranja predvideva celovito reorganizacijo skupine. Doslej je bilo preveč poudarka zgolj na poslovanju Alpine v Žireh, premalo pa se je skrbelo za celotno skupino. Načrt prestrukturiranja predvideva celovito reorganizacijo skupine s poudarkom na pospeševanju tržnih aktivnosti, iskanju novih trgov in tržnih priložnosti, po drugi strani pa moramo dvigniti učinkovitost internega poslovanja. To pomeni, da moramo uvesti najboljše prakse iz poslovanja drugih industrij, kar je bilo prav tako zanemarjeno v preteklosti, in tudi dati poudarek korporativnemu upravljanju. Področja, ki sem jih izpostavil, pa zahtevajo tudi določene kadre, ki jih danes (še) nimamo, tako da načrtujemo do sedem novih zaposlitev, s poudarkom na trženju.
Pri krčenju števila zaposlenih, pa naj bi šlo za tako imenovane mehke načine?
Da, predvsem gre za tako imenovane mehke načine zmanjševanja števila zaposlenih.
Ali se še razmišlja o selitvi dela proizvodnje v BiH oziroma države s cenejšo delovno silo?
Sprejeti načrt prestrukturiranja ne predvideva ukinjanja določenih delov proizvodnje v Žireh in posameznih lokacij. Smo pa pristopili k učinkovitemu spremljanju in primerjavi učinkovitosti in produktivnosti posameznih lokacij, da si ustvarimo jasno sliko, kje so prednosti in kje slabosti. Na podlagi te primerjave se bomo lahko odločili, na kateri lokaciji bomo krepili posamezne ključne kompetence. Če govorimo o Žireh, ne predvidevamo zmanjšanja obsega proizvodnje, morda celo obratno. Glede na to, da so bile pri zapiranju tovarne v Romuniji in selitvi proizvodnje v Bosno in Hercegovino (BiH) storjene določene napake, se lahko obseg celo malenkost poveča. Gre za izdelke, ki so na najvišjikakovostni ravni in na katerih ne sme biti napak.
Kaj pa je s selitvijo tovarne iz Kitajske v BiH? Je to še v načrtu?
Selitev iz Kitajske ni aktualna. Tam se je skozi leta razvila ustrezna kakovost in bi bila selitev nesmotrna, poleg tega ni lahko razviti neke proizvodne lokacije, ki bi bila sposobna narediti vse te produkte. Na Kitajskem imamo namreč okoli 200 zaposlenih in to ni enostavno nadomestiti. Na Kitajskem proizvajamo športni program – tekaški in treking, medtem ko se v BiH izdeluje predvsem modni program.
Torej je proizvodnja v Sloveniji v celotni skupini še vedno na najvišji ravni?
Da. In tukaj proizvajamo izdelke najvišjega kakovostnega razreda.
Koliko pa je to vzdržno z zornega kota stroškov? Obutvena industrija še vedno velja za delovno intenzivno panogo.
Treba je vedeti, da se lahko tekaški čevelj Alpine na Norveškem proda tudi za 1000 evrov, kar ni nizka cenovna raven. Je pa res, da mora biti tak čevelj brezhiben in to je danes možno delati le še v Evropi. Zato se mi zdi bolj kot razmišljanje o selitvi proizvodnje, pomembno razmišljanje o dvigu učinkovitosti in produktivnosti posameznih lokacij. Kajti Alpina ima v tem delu na vseh proizvodnih lokacijah precej rezerv. Mislim, da je Alpina v preteklem obdobju kar nekaj izgubila, kljub temu pa je obdržala vrhunske čevlje, s katerimi tekmovalci osvajajo olimpijske medalje. Poleg tega imamo močno pozicijo na nekaterih tujih trgih, zaposleni imajo veliko znanja, in to je tisto ključno za naprej.
Sporočili ste, da ste dosegli napredek pri zniževanju stroškov, da pa so prodajni prihodki nižji od lanskih in načrtovanih. Kje je vzrok za to?
Eden od vzrokov je odvisnost od zimskega progama in vemo, kakšne so bile zadnje zime. Pri nižji prodaji gre predvsem za padec v segmentu športa, medtem ko maloprodajna mreža v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije že kaže napredek, dosegamo pa tudi rast prodaje na modnem programu in z večjo prodajo pohodnih čevljev tudi na športnem programu. Je pa res, da izpada na tekaškem in alpskem programu na kratek rok ne moremo v celoti nadomestiti s programom trekinga in modne obutve.
Letos naj bi še poslovali z izgubo. Ste lahko bolj konkretni glede poslovanja?
Prodajni prihodki bodo znašali 45 milijonov evrov, EBITDA ocenjujemo na 1,7 milijona evrov. Izid iz poslovanja bo negativen zaradi odpisov iz naslova sanacije zalog in terjatev do nekaterih hčerinskih podjetij. Kolikšen bo vpliv še ne morem povedati. Naslednje leto načrtujemo 47 milijonov evrov prodajnih prihodkov in pozitivno poslovanje.
Alpina je šla skozi finančno prestrukturiranje tudi s konverzijo terjatev. Koliko dolga iz preteklosti jo še bremeni?
Alpina ima za 26 milijonov dolgov, kar je glede na trenutno poslovanje še visoka zadolženost. V skladu z načrtom prestrukturiranja naj bi dolgove poplačali do leta 2024.
Ena od zadev, ki je zelo dvigovala prah, je bila pogodba z Admetamom. To ste prekinili, a menda ta svetovalna družba še terja določena plačila. Ali to drži?
Admetam je svoje delo končal konec aprila. Nato je izdal še račun za variabilni del za opravljeno storitev, vendar se mi s kakovostjo opravljene storitve nismo v celoti strinjali in smo ta račun zavrnili, tako da se zdaj o tem usklajujemo.
Koliko pa znaša ta variabilni del?
Izstavljen je bil račun za variabilni del v višini 400.000 evrov.
Poleg rednih stroškov, ki so mesečno za Admetam znašali okoli 70.000 evrov?
Da.
Eden o ciljev prestrukturiranja je tudi osvajanje novih trgov. Kje vidite možnost za nove tržne poti?
Na športnem programu sta za nas najpomembnejša trga Skandinavija in severna Amerika, pri modi Nemčija in Rusija, pri maloprodaji pa Slovenija in nekdanja Jugoslavija. S programom trekinga smo zdaj zelo prisotni v Sloveniji in na Hrvaškem, manj pa izven teh trgov, tako da eno večjih priložnosti vidimo na programu trekinga v zahodni Evropi. Priložnosti vidimo tudi v zimskem programu v povezavi z zimskimi olimpijskimi igrami na Kitajskem 2022, saj bi želeli program Alpine plasirati tudi na ta trg.
Alpina je tradicionalno močna na športnem programu, manj je bila na modnem programu. Je torej na dolgi rok cilj ohraniti oba programa?
Da tržili bomo oba programa, seveda pa bomo na športu iskali ne le nove trge, ampak tudi nove tržne segmente, da bi tako zmanjšali odvisnost od zime. Skupaj letos nameravamo izdelati 1,6 milijona parov obutve.
Rekli ste, da je bilo doslej upravljanje preveč skoncentrirano zgolj na Alpino. Kakšne spremembe pa načrtujete po državah nekdanje Jugoslavije, kjer je Alpina še vedno uveljavljena blagovna znamka?
Tam bomo krepili prodajno mrežo, saj se je v preteklih mesecih izkazalo, da priložnosti ne izkoriščamo v zadostni meri. Ustrezno smo prisotni v Sloveniji in na Hrvaškem, bistveno manj pa v Bosni in v Srbiji. Tam so se pokazale dodatne priložnosti za rast prodaje. Glede na to da podjetje trenutno nima sredstev za širitev lastne prodajne mreže bomo svoj položaj okrepili skozi veleprodajne kanale. Poleg tega smo s svojim prodajnim podjetjem prisotni v ZDA, Romuniji in Ukrajini.
Prejšnji lastniki, med njimi Branko Podpečan, so menda del prodajaln v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji prepisali nase. Ali to drži in kaj to pomeni za Alpino?
Smo v poslovnem odnosu z nekdanjimi lastniki od katerih imamo v najemu nekaj prodajaln ter podatke iz naslova tržne raziskave. Te odnose trenutno poskušamo urediti.
Koliko pa je teh prodajaln in ali je ta prenos sporen?
Gre za nekaj prodajaln, mogoče je da je šlo posredno za posle med povezanimi družbami.
Rekli ste, da ni denarja za nakupe prodajaln, ali tudi novih naložb potem ne bo?
Načrt prestrukturiranja predvideva tudi naložbe v tehnologijo in nove produkte. V letih 2017 in 2018 bodo znašale dva milijona evrov letno.
