Buffettov ugriz v kislo jabolko

Nekoč zvezda Wall Streeta je zdaj v nemilosti pri vlagateljih.

Objavljeno
20. avgust 2016 12.40
Jan Bratanič
Jan Bratanič

Ljubljana – »Vse, kar poskušamo, je ostati previden, ko so vsi pohlepni, in postati pohlepen, ko so vsi prestrašeni,« je legendarni vlagatelj Warren Buffett nekoč razkril delček svoje strategije, ki se je očitno poslužuje tudi danes, pri kupovanju delnic Appla.

V času, ko mnogi vlagatelji odprodajajo delnice tehnološkega velikana Apple, med njimi denimo stari mački z Wall Streeta, kot so George Soros, David Einhorn, Carl Ichan in Chase Coleman, je prvi mož investicijske družbe Berkshire Hathaway v preteklih mesecih okrepil svojo pozicijo za kar 55 odstotkov. Delnice Appla, ki jih je imela ob koncu drugega četrtletja v lasti Berkshire Hathaway, so danes vredne okoli 1,66 milijarde dolarjev.

Znak za paniko – dokaz

Poteza Buffetta v bistvu ne preseneča, saj je v svoji 50-letni zgodovini na Wall Streetu vselej stavil na dobra podjetja, ki jim zaradi omajanega zaupanja pri ostalih vlagateljih cena na borzi pada oziroma je nižja od realne vrednosti. Tržna kapitalizacija Appla dosega danes približno 12-kratnik čistega dobička, kar je precej manj od povprečja v tehnološkem sektorju, kjer cene gravitirajo okoli 20-kratnika letnega zaslužka. Idealna cena torej za vlagatelja Buffettovega kova.

Warren Buffett. Foto: Kevin Lamarque/Reuters

Bolj kot dejstvo, da je vlagatelj Buffettovega kova prepoznal priložnost v podcenjeni delnici, preseneča to, da gre v tem primeru za Apple. Ravno to poletje je namreč prebil mejo ene milijarde prodanih pametnih telefonov iPhone. Že od konca leta 2010 ni ustvaril manj kot deset milijard dolarjev prihodkov na četrtletje ali manj kot šest milijard dolarjev čistega dobička. Še v prvem četrtletju tega poslovnega leta je ob prihodkih v višini 75,9 milijarde dolarjev – skoraj dvakratnik slovenskega BDP – ustvaril 18,4 milijarde dolarjev čistega dobička, višje ni posegla še nobena družba v zgodovini.

Edina težava pri tem je, da se je nekoč robustna rast ustavila. Še več, po seriji četrtletij dvomestnih rasti, rekordu iz prazničnih mesecev ob koncu prejšnjega koledarskega leta sta prišli dve četrtletji usihanja poslovnega rezultata. Prihodki Appla so na letni ravni upadli kar med 12,8 in 14,5 odstotka, čisti dobiček pa celo med 22,8 in 27,1 odstotka. Znak za paniko pri nekaterih pa je bil za Buffetta očitno dokaz, da je Apple prehodil pot od hitrorastočega tehnološkega velikana, v katerega nikdar ne bi vložil svojega denarja, do tradicionalne korporacije, karikirano nič kaj dosti drugačne od proizvajalca potrošniške blaga Procter & Gamble – tako vsaj kažejo vrednotenja delnic in napovedi prihodnje rasti.

V naslednjih petih letih naj bi dobički kolosa iz kalifornijskega mesta Cupertino zrasli povprečno zgolj za 8,7 odstotka na leto, kar je skoraj štirikrat manj od povprečne rasti v preteklih petih letih (30 odstotkov) in počasneje od pričakovane rasti industrijskega velikana General Electric, ki v petletju pričakuje 10,5-odstotno rast.

Prebujenje rivala

Vlagateljem, vajenim rekordnih poslovnih izidov, tako delnice Appla ne dišijo več kot nekoč. Skrbi so deloma upravičene. Čeprav je glavni izvršni direktor Tim Cook za vlaganja letos odmeril 15 milijard dolarjev, na septembrskem velikem dogodku praktično nihče ne pričakuje predstavitve naprav, ki bodo na novo definirale ali vsaj pretresle trg. Apple, ki je bil nekoč vsaj korak pred konkurenco, se na vse bolj zasičenem trgu pametnih telefonov – letos naj bi ta trg zrasel za 3,1 odstotka, ocenjuje analitska hiša IDC, kar je osem odstotnih točk počasneje kot lani in kar devetkrat skromneje kot leta 2014 – čedalje težje kosa z južnokorejskim Samsungom.

Slednji na krilih obširnega krčenja stroškov in podiranja prodajnih rekordov z izjemno uspešno serijo modelov galaxy 7 na videz nezadržno raste. Delnice azijskega velikana so v enem letu zrasle za več kot 45 odstotkov, Apple je med tem na borzi izgubil dobre tri odstotke vrednosti, od vrhunca pa že kar petino. Pri tem ne moremo mimo poraznega poslovanja na azijskih trgih (brez Japonske), kjer je Apple zaradi ostre konkurence cenejših kitajskih proizvajalcev v tretjem četrtletju na letni ravni ostal brez petih milijard dolarjev ali kar 30 odstotkov prihodkov.

Kaj torej ve Buffett, česar ostali ne vedo? Več bo znanega po objavi poslovnih rezultatov v zadnjem četrtletju Applovega poslovnega leta in seveda v prvem četrtletju naslednjega, ki je zaradi novosti in prazničnega časa tradicionalno poslovno daleč najbolj uspešno. A dejstvo je, da nakup delnic Appla, sploh po tej ceni, ni kupovanje mačka v žaklju. Apple se še vedno ponaša s približno polovico višjo profitno maržo od povprečja tehnološkega sektorja, kuje prihodke in dobičke, ki bodo večini vedno nedosegljivi, sedi na 230-milijardni gori gotovine in si z vlaganji v različne tehnologije, podjetja in platforme gradi temelje za uspešno prihodnost.