Tiskane izdaje
Na vrhu lestvice največjih gradbincev v Sloveniji – kamor smo uvrstili tako klasična gradbena podjetja kot inženiring družbe – je SGP Pomgrad. Ta je lani ustvaril 104 milijone evrov prihodkov, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Murskosoboški gradbinec je skoraj potrojil dobiček iz leta 2014 in lani ustvaril dobre tri milijone evrov čistega poslovnega izzida. Celotna skupina Pomgrad je lani ustvarila 125 milijonov evrov prihodkov in 4,6 milijona evrov čistega dobička.
»Leto 2015 je bilo uspešno iz vseh poslovnih vidikov. Lani so se pospešeno zaključevali projekti, sofinancirani iz prejšnje finančne perspektive,« razlog za rast prihodkov pojasnjuje Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrada.
Tudi predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič lansko rast pojasnjuje z zaključevanjem številnih projektov, ki jih je sofinancirala Evropska unija. »Ti projekti so se lani končali. Če je delo pravilno in strokovno narejeno, na koncu s končnim obračunom pridejo tudi dobri rezultati. Zaradi tega in zelo nizkih režijskih stroškov sta rast in dobiček.«
GH Holding je lani prihodke povečal za 29 odstotkov na 101 milijon evrov. Miklavčičeva družba je v zadnjih letih zelo hitro rasla; še leta 2013 je ustvarila skoraj polovico manj prihodkov kot lani, in sicer 57 milijonov. GH Holding je lani ustvaril skoraj štirikrat višji dobiček kot leto prej. Dobiček 14,9 milijona evrov je največji med slovenskimi gradbenimi podjetji. Podjetje je lani gradilo oziroma sodelovalo pri gradnjah in obnovah urgenc v Mariboru in Slovenj Gradcu, čistilnih napravah v Škofji Loki, Novi Gorici in Gornji Radgoni, železniških postaj v Kopru in Divači ter železniškega radijskega omrežja GSM-R in varnostnega sistema ETCS.
Leta 2014 največje gradbeno podjetje v Sloveniji Riko je lani končalo na tretjem mestu; prihodki so namreč družbi upadli za 32 odstotkov, in sicer s 144 milijonov evrov v 2014 na 98,2 milijona evrov lani. Riko je ustvaril 3,9 milijona evrov čistega dobička oziroma sedem odstotkov manj kot leto prej. Družba je leta 2014 imela višje prihodke zaradi pospešene gradnje hotela Kempinski v Minsku in številnih okoljevarstvenih projektov v Sloveniji, ki so bili sofinancirani iz evropske perspektive, pojasnjujejo v Riku: »Upad, ki ga beležimo, je tudi posledica zmanjšanje investicijske moči v Ruski federaciji. Vsekakor so nihanja prihodkov organskega značaja; izvajamo namreč kompleksne projekte, ki velikokrat trajajo več let in to se odraža tudi na naših bilancah.«
Med največjimi desetimi gradbenimi in inženiring podjetji so še Gorenjska gradbena družba, Cestno gradbeno podjetje (CGP), Cestno podjetje Gorica (CPG), Železniško gradbeno podjetje SŽ - ŽGP, Kolektor Koling ter dve družbi s tujimi lastniki: avstrijski Strabag in češki OHL ŽS (glej graf).
Češki prodor
Ljubljanska podružnica OHL ŽS se je lani prvič prebila med največje slovenske gradbince. Ustvarila je 48,7 milijona evrov prihodkov, medtem ko jih je leto prej imela le za dobrih 13 milijonov evrov. Podružnica je ustvarila tudi 1,7 milijona evrov čistega dobička, leto prej pa dober milijon evrov izgube.
OHL ŽS je podružnico v Sloveniji odprl leta 2013, na slovenskih gradbiščih pa se pojavlja v partnerstvu z Gorenjsko gradbeno družbo. Med projekti Čehov najdemo dokončanje poljanske obvoznice, gradnjo čistilne naprave v Kranju in nadgradnjo železniške proge Dolga Gora − Poljčane. Na tem projektu na štajerski progi sta OHL ŽS in Gorenjska gradbena družba sprva vgradila tirnice, ki niso ustrezale zahtevam iz projektne dokumentacije. Zato sta jih morala zamenjati na lastne stroške.
Gradbinec iz Brna je prisoten v državah srednje in jugovzhodne Evrope ter tudi v Ruski federaciji, Azerbajdžanu in Kazahstanu. Priložnosti v teh državah vidijo v železniški in cestni infrastrukturi ter gradnji vodovodov in čistilnih naprav, je navedeno na njihovi spletni strani. Češki gradbinec je sicer v lasti španske gradbene skupine OHL Group.
Prišli so težji časi
Letošnje leto se je za gradbince začelo slabše kot lansko. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v prvem četrtletju za 31,5 odstotka nižja kot v prvem četrtletju lanskega leta. Padec je izrazit predvsem na gradbenih inženirskih objektih, saj se je obseg skrčil za 40 odstotkov, medtem ko se je vrednost del na stavbah znižala za 6,6 odstotka. Jože Renar, direktor gradbene zbornice na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pojasnjuje: »Infrastrukturni projekti se ustavljajo, saj so se zaključili projekti, sofinancirani iz prejšnje evropske perspektive.«
Tudi Blaž Miklavčič opozarja, da bo letošnje leto slabše od lanskega, saj v Sloveniji ni projektov. Zato pa več prihodkov pričakujejo iz Hrvaške in Srbije, kjer so pred podpisom pogodbe za bolnišnico v Sisku, ponujajo obnovo kliničnega centra v Beogradu, priložnosti pa vidijo še na železniški infrastrukturi in v gradnji čistilnih naprav.
Na Hrvaško vse bolj pogledujejo tudi v Pomgradu. »Evropa vlaga v hrvaško komunalno in železniško infrastrukturo. Do leta 2020 je predvidenih za dve milijardi evrov investicij,« pojasnjuje Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrada. Pomgrad namerava v prihodnjih petih letih na Hrvaškem ustvariti 20 do 30 odstotkov svojih prihodkov. Zanje so zanimive tudi investicije v turizmu; za Adris grupo so že urejali kampe v Istri. Njihov trenutno največji projekt na Hrvaškem pa je 11 milijonov evrov vreden kampus v Varaždinu.
V Riku za letos napovedujejo manjšo rast. Največ prihodka napovedujejo iz gradnje akumulacijskega jezera za hidroelektrarno Brežice in transformatorskih postaj v Minsku. Nekateri projekti, ki bi jih morali zaključiti letos, pa so preneseni v prihodnje leto.
