Ekonomski svetovalci (lahko) odpirajo vrata

Ljubljana – Slovenskim podjetjem v tujini pomaga mreža 21 ekonomskih svetovalcev, odpira se še novo mesto v Teheranu. V ospredje njihovega dela v zadnjem času prihajajo nove teme, kot so krožno gospodarstvo, digitalizacija, elektromobilnost, pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu. Mnenja o učinku dela ekonomskih svetovalcev so v gospodarstvu deljena.

Vlada je prejšnji mesec sprejela akcijski načrt za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij Mednarodni izzivi 2017–2018. Ob sprejetju tega dokumenta je Ante Milevoj, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, komentiral, da so trendi pri internacionalizaciji pravi, da pa bi veliko bolj sistemsko morali urediti, kako bodo ekonomski svetovalci implementirali dana izhodišča internacionalizacije.

Gospodarstvo namreč po njegovih besedah zelo pogreša njihov prispevek: »Če bi sistemsko vedeli, kaj lahko od njih pričakujemo, bi bila dodana vrednost na koncu dneva mnogo večja.«

Ekonomski svetovalci so v pomoč podjetjem pri vstopanju in širitvi dejavnosti na tujih trgih, iskanju distributerjev in agentov, svetovanju v primeru neplačil kupcev in pomoči pri reševanju drugih težav, s katerimi se v tujini srečujejo slovenska podjetja. Tem pomagajo pri organizaciji promocijskih dogodkov in mreženju s potencialnimi poslovnimi partnerji. Posredujejo informacije o poslovnih priložnostih in pomagajo pri vzpostavljanju stikov s potencialnimi tujimi investitorji, so njihove naloge našteli na zunanjem ministrstvu.

In pristavili: »Osnovna usmeritev delovanja ekonomskih svetovalcev ostaja enaka, dodajajo pa se naloge, ki so vezane na tehnološki razvoj in hitre spremembe v mednarodni skupnosti. Tako prihajajo v ospredje nove teme, kot so krožno gospodarstvo, digitalizacija, elektromobilnost.«

Afrika le iz Kaira

Ministrstvo za zunanje zadeve ima v tem trenutku 21 ekonomskih svetovalcev v tujini. Največ jih je v Evropi. V Afriki ima Slovenija tovrstnega predstavnika le v Egiptu, na drugi strani Atlantika le v Washingtonu. Ekonomski svetovalec v Turčiji ima sedež v Istanbulu. Ekonomski svetovalec je tudi v indijskem New Delhiju, na Kitajskem pa sta v Pekingu in Šanghaju.

Na ministrstvu za zunanje zadeve še pojasnjujejo, da teče postopek izbire ekonomskega svetovalca za dve nezasedeni lokaciji, in sicer v Moskvi ter Teheranu. V slednjem, glavnem mestu Irana, je namreč lani Slovenija na novo odprla veleposlaništvo. »Ob tem je pričakovati, da se bo v prihodnje, skladno z vse večjimi potrebami gospodarstva in finančnimi možnostmi, mreža ekonomskih svetovalcev v tujini dodatno krepila,« dodajajo na ministrstvu.

Da bi Slovenija imela več ekonomskih svetovalcev tudi na drugih območjih, si želi tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in pri tem omenja tako imenovane države novih izzivov. Mednarodni izzivi 2017–2018 v to skupino perspektivnih novih trgov za slovenska podjetja uvrščajo Kazahstan, Turkmenistan in Iran, Korejo, Tajvan, Vietnam, Malezijo, Indonezijo, Senegal, Egipt, Maroko, Čile, Mehiko, Norveško, Avstralijo ter Novo Zelandijo.

Počivalšek je ocenil, da je sodelovanje z ekonomskimi svetovalci zelo konstruktivno. Na zunanjem ministrstvu so dejali, da se njihovo delo spremlja prek priprave kvartalnih poročil, rezultati pa so pozitivni: »Opažen je premik iz kvantitativnega v kvalitativni pristop, pomoč je še posebej dobrodošla za mala in srednja podjetja.«

Podjetniki imajo z ekonomskimi svetovalci različne izkušnje. Z njimi je sodeloval Hugo Bosio, direktor družbe Bosio: »Predvsem smo bili z njimi uspešni pri prvih stikih in v začetkih poslovnega odnosa oziroma odpiranju novih poslovnih poti. V drugem delu odnosa in v zadnjem, pred pogajanji, so ekonomski svetovalci pomagali predvsem skupaj z veleposlaniki.«

Dodal je, da imajo zelo pozitivne izkušnje z veleposlaništvi v New Delhiju in Moskvi: »Na primer, v Moskvi smo v sodelovanju z veleposlaništvom ob podpisu večje pogodbe organizirali večerjo na predstavništvu. Odziv kupca je bil izjemno pozitiven, s čimer smo z njim še dodatno okrepili poslovne odnose.«

Po njegovem mnenju slovenska podjetja premalo izrabljajo pomoč ekonomskih svetovalcev v tujini, ki so lahko zelo uporabni, predvsem pri načrtovanju in prvem stiku.

Tudi Ivo Boscarol iz Pipistrela je na vprašanje o učinkovitosti gospodarske diplomacije odgovoril: »Super. Zadnja leta res pomagajo, kot se le da.«

Drugačne izkušnje z gospodarskimi predstavniki na slovenskih veleposlaništvih v tujini imajo v Elanu Inventi, ki jo vodi Miha Šter. Ta je pred časom za Delo povedal, da imajo zelo dobre izkušnje na veleposlaništvih v nekdanji Jugoslaviji:

»V zahodni Evropi pa kljub našim predstavitvam ni nobenega odziva. Zato smo obupali in jih nič več ne izvajamo. Prav tako se ne udeležujemo več gospodarskih delegacij, razen če vemo, s kom se bomo tam srečali. Sicer pa na tako imenovane izlete ne hodimo.«

Ob tem je dodal, da si zaposleni na ministrstvu zelo prizadevajo, ampak mnogokrat operativno na ravni veleposlaništva ali ekonomskih svetovalcev ni učinka: »Glede na to, kako tuja diplomacija dela na trgih, kjer se srečujemo s konkurenti, bi lahko tudi naša precej več pomagala.«