Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bo vlada podprla predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki predlagata večjo davčno razbremenitev 13. plače in regresa, bi lahko zaposleni že prihodnje leto dobili do 200 evrov višji regres in skoraj toliko višjo božičnico. To bo seveda prepuščeno odločitvi delodajalca.
Vodstvi GZS in ZSSS sta včeraj predstavili predlog, da se meja, do katere pri nagradi za uspešnost ni treba plačati dohodnine dvigne iz 70 odstotkov povprečne plače na 100 odstotkov. Enako velja za regres, le da gre pri tem za oprostitev plačila socialnih prispevkov. V GZS so izračunali, da zdaj zaposleni v povprečju prejmejo regres v višini 60 odstotkov povprečne plače, s predlagano spremembo pa bi se ta odstotek zvišal na 75. Prepričani so tudi, da bi petina podjetij, ki že zdaj izplačuje nagrade za uspešnost, za to namenila več in da bi se k temu pridružili še kakšni drugi delodajalci.
Tako v GZS in ZSSS pričakujejo, da bo vlada njihovemu predlogu prisluhnila. »Država ne more mimo tega, da je to dober in pameten predlog,« je dejala nova generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Andreja Poje iz ZSSS je poudarila, da je zdaj pravi trenutek za to spremembo, saj je davčna zakonodaja o dohodnini odprta. Če bo ta priložnost zamujena, pa zaradi volitev vsaj dve leti teh sprememb ni pričakovati, opozarjajo predlagatelji.
Nova predsednica ZSSS Lidija Jerkič in Sonja Šmuc sta napovedali, da je to le prvi korak v boljšem sodelovanju socialnih partnerjev. Poudarili sta, da delodajalci in sidikati vedno nujno ne stojijo na nasprotnih bregovih.
»Trenutno poskušamo vzpostaviti nov model sodelovanja, ki je doslej šepal,« je povedala Jerkičeva, ki upa, da bi bi lahko že v letu 2018 z omenjenimi davčnimi spremembami dosegli prvi skupni rezultat.
Lidija Jerkič Foto: Matej Družnik/Delo
»Smo na različnih bregovih, vendar skrbimo za isto reko in pri tem bomo gradili tudi mostove,« je dodala Šmučeva.
GZS se tako s sindikati že pogovarja o pratnerstvu za naprej, kar naj bi bila tudi tema novembrskega vrha gospodrstva. Kot je razumeti Jerkičevo, bi lahko že kmalu začeli pogovore o sklenitvi socialnega sporazuma in spremembi plačnega sistema, za kar se zavzemajo delodajalci. Zakona o delovnih razmerjih in odpuščanj pa se za zdaj menda ne bodo dotikali.
Skupne točke GZS in sindikati vidijo tudi pri premoščanju strukturne vrzeli na trgu dela, kjer podjetjem primanjkuje tehničnih in naravoslovnih kadrov, rešitve pa bi lahko šle v smeri prekvalifikacije brezposlenih poklicnih in družboslovnih kadrov. Ker raziskave kažejo, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih pri nas na nezadovoljivi ravni, se bodo lotili tudi tega problema.
