Lukos Agro ne zmore obveznosti iz prisilne poravnave

Lastnik Vladimir Madžarac za neuspeh krivi dobavitelja opreme in ruski embargo.

Objavljeno
04. julij 2017 10.50
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Puconci − Leta 2011 je v hladilnici in proizvodnih prostorih nekdanjega Goričkega sada, ki je končal v stečaju, začela delovati družba Lukos Agro za predelavo sadja v sadne kaše. Takrat je direktor in solastnik Vladimir Madžarac napovedoval nepretrgano proizvodnjo v treh izmenah z zmogljivostjo sedmih ton na uro, zdaj pa je družba v prisilni poravnavi, njen račun je blokiran več kot eno leto, upniki zaman čakajo poplačilo vsaj polovice terjatev, proizvodnja stoji in na sodiščih teče vrsta postopkov.

Naložba, ki se je začela leta 2010, je bila po navedbah direktorja Madžarca vredna 4,5 milijona evrov, od tega je Lukos Agro pridobil poldrugi milijon evrov iz evropskih razvojnih skladov, nakup opreme je sofinanciral takratni slovenski podjetniški sklad, precejšnji del naložbe pa je kreditirala banka Hypo Alpe Adria.

Kriv dobavitelj procesne opreme

Po Madžarčevih trditvah so se težave začele že pred začetkom proizvodnje, saj mu družba Petek, d. o. o., menda ni dobavila takšne procesne opreme, kakršna je bila dogovorjena s pogodbo, zamujali so menda z dobavo in postavitvijo celotne predelovalne linije, pomanjkljiva je baje bila dokumentacija za stroje, na koncu pa zmogljivost predelovalne linije ni dosegala niti polovice v pogodbi dogovorjene, to je sedmih ton predelave sadja na uro.

Madžarac trdi, da so zaradi zamud z opremo izpustili predelovalno sezono 2011 in s težavami začeli sezono 2012, tako da so sami na lastne stroške zamenjali stroj, ki ni imel ustrezne dokumentacije. Težave z dobaviteljem so bile po njegovih besedah glavni razlog, da je Lukos Agro že konec leta 2014 okrog 160 navadnim upnikom predlagal poenostavljeno prisilno poravnavo, ki je bila potrjena leta 2015.

Kazenski postopek zaradi poslovne goljufije

Toda s poslovanjem družbe, ki je imela pozitivni rezultat samo leta 2012, pozneje pa vedno večjo izgubo, je šlo že tako navzdol, da ni mogla plačevati niti v prisilni poravnavi dogovorjenih zneskov, in zdaj začenjajo upniki vlagati tožbe proti družbi in proti direktorju Madžarcu.

Tako poteka dvojni kazenski postopek proti obema zaradi poslovne goljufije. Postopek sta sprožili upnici, ki sta blizu vrha seznama upnikov, Elektro Maribor s slabimi 17.000 evri terjatev in družba Metrob, d. o. o., s 40.000 evri terjatev, za vračilo okrog 230.000 evrov nepovratnih sredstev jih toži tudi agencija Spirit Slovenija, prej ali slej pa bo zaradi neuspešnosti projekta verjetno treba vrniti tudi evropska nepovratna sredstva.

Toži tudi Madžarac

A tudi Lukos Agro oziroma direktor Madžarac v dveh gospodarskih sporih poskuša iztožiti približno 2,5 milijona evrov: tožbo je sprožil proti družbi Petek, ki ji očita dobavo neustrezne opreme in manjše predelovalne zmogljivosti od dogovorjenih in v pogodbi naročenih ter posledične težave v poslovanuju, zaradi pomanjkljive dokumentacije enega od strojev pa Madžarac toži tudi proizvajalca procesne opreme Alfa Laval

V družbi Petek, d. o. o., do konca procesa javno nočejo komentirati zadeve, na zadnji sodni obravnavi pa so precej omajali Madžarčevo trditev, da je Petek dobavil opremo premajhne zmogljivosti in vzbudili dvome o verodostojnosti sodnega izvedenca, ki je na zahtevo Lukos Agra ob nastanku spora ugotavljal zmogljivost predelovalne linije. 

Težave zaradi preambicioznosti

Pri tem pa strokovnjaki, ki poznajo slovenski trg z jabolki, menijo, da je Lukos Agro zašel v težave predvsem zaradi preambicioznosti projekta. V vsej Sloveniji sadjarji na leto po uradnih statističnih podatkih pridelajo od 55.000 do 83.000 ton vseh jabolk, tako jedilne kot industrijske kakovosti, zato bi morali za zapolnitev kapacitet Lukos Agra, ki naj bi bile okrog 50.000 ton jabolk na leto, odkupiti, predelati in prodati skoraj ves slovenski pridelek. To pa je po mnenju poznavalcev utopija.