Najeti delavci Žita prejeli pogodbe ... v slovaščini

Pogodbe navajajo tudi slovaško zakonodajo. Direktorica mariborske enote je pojasnila, da odslej poslujejo z novo agencijo.

Objavljeno
03. januar 2013 16.21
vvo Pekarna
M. Č., Delo.si/STA
M. Č., Delo.si/STA
Maribor - V podravski območni organizaciji Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so danes opozorili na sporne pogodbe za najete delavce v družbi Žito v Mariboru. Od slovaške agencije naj bi prejeli pogodbe, ki so zapisane v slovaškem jeziku in navajajo slovaško zakonodajo. Sindikat meni, da je takšno ravnanje Žita grobo in neverjetno ter da se vodstvo norčuje iz delavcev.

Sekretar se je odločil za prijavo na inšpektoratu

»Očitno se jim ne zdi nič sporno, da bi delavci - Slovenci, ki živijo in delajo v Sloveniji, delali za 327 evrov bruto plače in 250 nadur na mesec, ter da bi za delavca - Slovenca veljal v Sloveniji slovaški zakon. Nenazadnje se sprašujem, kako si sploh lahko nekdo dovoli, da v Sloveniji delavcu ponudi pogodbo v slovaškem jeziku. Kolikor mi je znano, delavci v Žitu niso opravili tečaja slovaščine,« je dejal sekretar podravske ZSSS Gregor Cerar, ki se je odločil za prijavo na inšpektoratu za delo.

Direktorica mariborske enote: Sodelujemo z novo agencijo za najete delavce

Od direktorice Žitove mariborske enote Irene Kurent so v sindikatu prejeli kratko pojasnilo, da je Žito podpisalo pogodbo z novo agencijo za najete delavce. Sodelovanje z njimi ni prisiljeno ali vsiljeno. Po njenih besedah z agencijo sodeluje več mariborskih podjetij.

Direktor kadrovskega področja: Ponudba agencije je bila sprejemljiva

Kot je za STA pojasnil direktor kadrovskega in pravnega področja v skupini Žito Zdravko Sančanin, so od agencije, ki zagotavlja kadrovske storitve, za potrebe proizvodnje že pred časom prejeli ponudbo, ki se jim je zdela cenovno sprejemljiva. Zato so z njo podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju pod pogoji, ki omogočajo izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti.

Uporabljanje storitev kadrovskih agencij je v Žitu po njegovih besedah potrebno zato, ker količine naročil na posameznem trgu nihajo in nihanj pa ne morejo predvideti vnaprej. Tako najeta delovna sila preko kadrovskih agencij zagotavlja hitro odzivanje in prilagajanje tržnim potrebam. Delež občasno najetih delavcev sicer znaša pet odstotkov vseh zaposlenih v Žitu.

Ob tem je Sančanin dodal, da so same pogodbe izključno stvar bilateralnega in zaupnega odnosa med agencijo in najetimi delavci, zato vanje nimajo vpogleda. So pa takoj, ko so bili na vsebino opozorjeni, agencijo zaprosili za pojasnilo, ki ga v tem trenutku še niso prejeli.

»Vsekakor si ne želimo in ne dopuščamo možnosti, da bi v naših delovno pravnih procesih kršili veljavno zakonodajo, zato smo že pozvali našega pogodbenega partnerja, naj se izjasni o konkretni problematiki,« so pojasnili v Žitu in napovedali, da se bodo v primeru, če se bodo očitki o kršenju delovno pravne zakonodaje izkazali za upravičene, odločili o nadaljnjih korakih in tudi ustrezno ukrepali.