Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska podjetja nekoliko napačno domnevajo, da jim mora digitalizacija predvsem prinesti večjo učinkovitost, produktivnost in konkurenčnost, ugotavljajo v raziskavi Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Seveda so to tudi prednosti digitalizacije, a največji izziv, ki ga prinaša, so novi poslovni modeli, kar v Sloveniji kot dodano vrednost digitalizacije vidi zgolj deset odstotkov od 88 podjetij, vključenih v raziskavo. Prav tako manjši del dodano vrednost digitalizacije vidi v prilagajanju izdelkov kupcem, hitrejšem inoviranju in možnosti boljšega načrtovanja in nadzorovanja.
Slovenska podjetja stopnjo digitaliziranosti svojih procesov ocenjujejo veliko bolje kot nemška podjetja. Skoraj polovica jih meni, da so zelo dobro digitalno razvita, 31 odstotkov jih ocenjuje, da so zadosti razvita. Raziskava na drugi strani kaže, da imajo naša podjetja na najvišji stopnji digitalizacije pametne mobilne naprave, sledi računovodstvo, najslabše pa je razvita robotizacija in avtomatizacija proizvodnje, kar kaže, da ne dosegamo niti ravni tretje industrijske revolucije.
Predsednica zbornice Gertrud Rantzen je poudarila, da je težava v neprilagojenem šolskem sistemu, s tem torej v pomanjkanju visoko kompetentnega kadra ter visoki obdavčitvi. »Izdelki in storitve nemških podjetji so velikokrat cenejši od slovenskih, pa vsi vemo, da so plače v Nemčiji precej višje,« je dejala in dodala, da je bila mini davčna reforma korak v pravo smer, a prekratek.
Velike težave s kadri
Po njenih besedah bi bile zelo dobrodošle davčne olajšave za investicije in razvoj ter investicije v infrastrukturo. »Mi si ne želimo subvencij, so pa davčne olajšave zanimive že zato, ker jih ponujajo druge države. Olajšave na koncu odločijo, ali bodo investicije v Sloveniji, na Slovaškem, Poljskem, Madžarskem ali v Maleziji. Imamo močno konkurenco v višegrajski skupini, ki nas je prehitela in prevzema tudi naše kadre,« je v razpravi poudaril Tomaž Lanišek iz Knaufa Insulation. Po njegovih besedah podatki kažejo, da kar 40 odstotkov vsake generacije zadnjih pet let odide v tujino.
»Nekateri, ki ostanejo, so dobri, drugi pač ne, k nam pa iz tujine ne pride nihče. V našem razvojnem centru imamo še vedno prazna mesta, ker ni dovolj dobrega domačega kadra, tujega pa z našimi neto izplačili ne dobimo. Ni lahko priti iz tujine, kjer je v povprečju 25-, v Slovenijo pa 50-odstotna obdavčitev plače,« je poudaril Lanišek.
Infografika: Delo
Sogovorniki se zavedajo, da ni vse črno. Med drugim so pohvalili projekt »Inženirji bomo«, a kot je dejal Lanišek, se bodo rezultati pokazali šele čez nekaj let, kadre pa potrebujemo že danes. »Ko smo množico stotih dijakov vprašali, ali so že slišali za internet stvari, se ni javil niti eden,« je še dejal Lanišek in nadaljeval: »Na eni strani se spopadamo s pomanjkanjem primernega kadra, na drugi pa s strahom, da bosta digitalizacija in robotizacija prinesla manj delovnih mest. Če ni pravih kadrov, je uvedba robotizacije žal edina rešitev, da ostaneš konkurenčen.«
To ne pomeni, da delovnih mest ne bo več, le drugačne kompetence bodo zahtevala, so se strinjali navzoči. Tem se bodo morali prilagoditi tako tisti, ki danes vstopajo na trg dela, kot tisti, ki z njega počasi odhajajo. »Zakaj se ne bi nekdo pri 55 letih, ki bo delal do 67 leta, torej še 12 let, izobrazil za nov poklic,« je zbrane vprašal Lanišek.
Oblak šele osvajamo
Zgovoren je tudi podatek, da se leta 2017 v Sloveniji med poslovnimi uporabniki »povečuje zaupanje v rešitve v oblakih«, je dejala Suzana Leben iz Telekoma. Po njenem mnenju skrb zbuja to, da je zelo malo vlaganj predvidenih v sisteme za upravljanje odnosov s strankami, kar kaže, da podjetja niso zainteresirana za poznavanje pričakovanj svojih uporabnikov, s tem pa so koristi digitalizacije zelo omejene.
Slabo je tudi sodelovanje med podjetji, kot je poudaril Boris Presekar, prokurist Bosch Slovenija, bi slovenska podjetja lahko bolje konkurirala na globalnih trgih, če bi si med seboj delila nekatere rešitve.
»Sploh pa še nismo osvojili tretje industrijske revolucije, torej avtomatizacije in robotizacije, in dokler tega ne končamo, ne moremo govoriti o četrti industrijski revoluciji, ki jo prinaša digitalizacija,« je sklenil Presekar.
