Tiskane izdaje
Tanja Skaza je odločna, sodobna menedžerka, vodi podjetje Skaza, ki se iz družinskega hitro vzpenja v mednarodno delujoče podjetje. Z razvojem lastnih znamk še bolj zapisano vrednotam krožnega gospodarstva, inovativnosti, spodbujanju zaposlenih, ki so prihodnost podjetja.
»Naš cilj je, da postanemo globalni in da ljudem pokažemo, da se borimo za naravo, za ta naš planet, in da ga želimo spremeniti predvsem z izdelki iz recikliranih in bio materialov. Kriza je bila za nas čas za spremembe,« pravi Tanja Skaza.
Podjetje Skaza je iz družinskega v zadnjih nekaj letih preraslo v srednje podjetje in je že odločno na poti, da postane prepoznavno mednarodno podjetje. Kakšen je recept za tak vzpon?
Prihodnje leto bomo praznovali 40-letnico delovanja. Za nami je že kar dolga tradicija družinskega podjetništva, ki se je razvilo iz obrtniškega razmišljanja z enim zaposlenim v danes agilno podjetje z malo več kot 300 zaposlenimi. Zakaj sploh želimo postati globalno podjetje? Ker so napredek, rast, novi izzivi vgrajeni v našega podjetniškega duha. Že danes smo prisotni na več kakor 50 trgih. Korak naprej je za nas logično nadaljevanje.
Priložnosti je ogromno, samo spoznati in prepoznati jih je treba v pravem trenutku. Širimo tako segment B2B kot B2C, pri katerem se nam prav tako odpirajo globalne poti z mini kompostnikom Bokashi Organico ter z izdelki za dom pod blagovno znamko Skaza Style your life.
Proizvajate izdelke za tako rekoč ves svet, saj so primerni za vsak dom.
Res je, prisotni smo že v več kot v 20 milijonih domov tako z izdelki iz elektro industrije kot tudi pohištvene in bele tehnike, ki predstavljajo 90 odstotkov celotnega posla. Danes smo razvojni dobavitelji rešitev iz plastike za večje multinacionalke, med katerimi je tudi Ikea. Naša želja je, da z blagovno znamko Skaza rastemo za vsaj 20 odstotkov na leto.
Podjetje Skaza ima zdaj 31 milijonov evrov prihodkov, ki jih na leto povečuje za približno petino, že v nekaj letih pa napovedujete 100 milijonov evrov prihodkov. To so ambiciozni načrti.
Nekateri pravijo, da smo že kar malo zmešani. Letos bomo imeli 34 milijonov evrov prihodkov. To je rezultat premikov in dela, ki so bili vloženi v ljudi, v lastno blagovno znamko. Lepo rastemo, investiramo, in če bomo še naprej odprti za spremembe, ne vidim razloga, da naši prihodki ne bodo v letu 2020 takšni.
Foto: Mavric Pivk/Delo
Kako sta bili sprejeti lastni blagovni znamki Organko in Skaza Style your life?
Z Organkom smo prisotni na 34 trgih. Možnosti za še večjo rast vidimo v sosednjih državah, kjer je ekološka ozaveščenost veliko večja kot drugod. To so predvsem Avstrija, Nemčija, Skandinavija, Nizozemska, Avstralija, Švedska in druge. Pričakujemo, da bomo v teh državah še dodatno povečali tržni delež zaradi njihove okoljske kulture in vrednot.
Blagovna znamka Skaza Style your life je izredno mlada, pa je kljub temu že prisotna v 40 različnih državah. Kmalu se jim bo pridružila nova družina izdelkov, ki nam daje vznemirljivo prepričanje o še enem uspehu. Aprila bomo lansirali novo linijo pod blagovno znamko Skaza Pik&Go, piknik set iz bio plastike, ki bo potrošnikom omogočal še lepše in barvitejše preživljanje prostega časa v naravi.
Lastnih blagovnih znamk ste se lotili v kriznih časih in se tudi tako spopadli s krizo.
V kriznem letu 2008 smo izgubili približno 35 odstotkov posla. Takrat smo se zavedali, da je čas za spremembo, najprej v nas samih in nato še v podjetju. Pri nas smo krizo v resnici videli kot priložnost za obrat, za nove izzive in tudi spoznanja, kaj smo delali narobe.
Fokus in energijo smo usmerili predvsem v vizijo in poslanstvo podjetja. Čeprav podjetja v času krize pogosto varčujejo najprej pri izobraževanju zaposlenih, smo mi takrat pomembna dodatna sredstva namenili prav temu in povabili v proces preobrazbe tudi svetovalce.
V enem letu smo imeli okoli 40 delavnic, kjer smo kot ekipa spoznali, da znamo biti aktivni, fleksibilni in da smo svobodnega duha. Česarkoli smo se lotili, smo pilili tako dolgo, da je iz povprečnega produkta ali rešitve prišlo le najboljše. Ugotovili smo, da smo timsko izjemno nagnjeni k temu, da sami poskušamo, seveda v okvirih svojih možnosti, skrbeti za naš planet. Že takrat smo razmišljali, kakšen izdelek lahko naredimo iz odvržene plastenke ter kako to uporabiti kot surovino za nadaljnji razvoj.
Odločitev za lastne znamke se je pri vas ujela tako z inovativnostjo kot tudi s skrbjo za okolje in s tem za prihodnost.
Res je, a teorija in želja nista dovolj. Mi smo želeli svojo skrb za zdravo okolje za nas, naše otroke in prihodnje generacije izraziti v svojih produktih. To smo želeli povsem konkretno sporočiti, z dejanji. In tako je nastal naš mini kompostnik Organko. Danes vem, da smo bili na začetni poti Organka zgolj proizvajalci, saj nismo imeli dovolj znanja, da bi najbolje prodajali vrednost in trajnostno zgodbo, ki smo jo vgradili v to novo lastno blagovno znamko. Sčasoma smo se tudi tega naučili.
Morda ste bili z njim celo malo prezgodnji. To zavedanje, kako pomembna je skrb za naravo, se sčasoma krepi.
Morda smo bili res z Organkom malo pred časom, a začetniško nerodna zgodba našega marketinga pomeni tudi, da nismo znali uporabnikom na pravi način predstaviti izdelka. Trenutno se ukvarjamo z razvojem novega Organka, ki bo odgovor na vsako težavo njegovega predhodnika. Tokrat bomo uporabili vse pridobljeno znanje in ga združili v zgodbo, ki bo prepričala potrošnika tako o uporabnosti izdelka kot o njegovi pravi, trajnostni vrednosti zanj.
Iz nekega klasičnega podjetja ste naredili preobrat k inovativni, sodobni, razvojni proizvodnji, ki uporablja reciklirano plastiko in druge obnovljive vire.
Ni še dolgo, ko smo vprašali zaposlene, kaj bi raje delali, deset tisoč lončkov Skaza ali 50.000 lončkov za Ikeo. Večina se je odločala za Ikeo. Razumem njihove odgovore. Delati za Ikeo daje občutek varnosti, to pa je ključno za uspešno delo. Ko so naši zaposleni spoznali, da je tudi Ikea zapisala v svojih načrtih, da mora do leta 2020 imeti vse, kar je iz plastike, iz recikliranih materialov, so tudi sami začeli še bolj verjeti v to novo zgodbo. Danes večina naših zaposlenih trdno verjame v našo lastno blagovno znamko. Verjamejo v zgodbo, v kateri že uporabljeno plastiko vračamo v življenje in tako sledimo tudi smeri krožnega gospodarstva.
Krožno in zeleno gospodarstvo – oboje je tudi visoko uvrščeno na agendi politike EU. Praviloma pa tisti, ki vstopijo v te »krožne in zelene« zgodbe, ne iščejo zgolj dobička.
Včasih so ljudje, ki nas poznajo, začudeni, ker toliko pozornosti namenjamo zaposlenim, njihovemu izobraževanju in ne iščemo zgolj dobička. Pri nas se ravnamo po prepričanju, da je danes treba pripraviti in vzgojiti ljudi, ki bodo sposobni jutri prevzeti nalogo pospeševalcev razvoja podjetja. Zato vem, da v treh letih ne bomo povečali dobička, vem pa, da bomo po treh letih gotovo dosegali rezultate, ki ne bodo dvomljivi.
To pomeni, da moramo ljudi, pri tem ne mislim le na naše zaposlene, pripravljati na to, da delajo spremembe pri sebi, in to danes. To je po mojem mnenju prava pot, če želimo, da bo Slovenija tudi v prihodnje zdrava, da bo imela zdravo okolje in ljudi, ki bodo imeli prave, zdrave človeške vrednote. Želim si, da bi Slovenija imela cilj, kaj hoče biti – ali hoče biti inovativna in na kakšen način.
Za prihodnjo inovativnost si je treba cilje postaviti danes. Inovativnost je treba začeti živeti, biti zares trajnostno naravnan. Samo govoriti o teh ciljih je premalo.
Če zaposleni ne razumejo, kaj delamo in počnemo, ne moremo te zgodbe prodati in posredovati drugim. Vsak zaposleni mora vedeti, kaj je njegovo poslanstvo in na katerih vrednotah oblikujemo svoje delo in ravnanja. Te vrednote imamo tudi zapisane. Brusimo svoje ideje do ravni, da jih razumejo tudi drugi. Vedno želimo nekaj več in zaposlene spodbujamo v tem razmišljanju.
Ljudje smo sposobni narediti več. Seveda imajo različne izkušnje, ampak kot ste lahko prej prebrali enega od naših rekov, ki jih imamo zapisane kar po naših prostorih, nikoli ni prepozno za spremembe. Delati iz obnovljivih virov, s spoštovanjem do okolja in delati z lepoto. To so naše vrednote in želimo, da se ljudje v njih najdejo.
Več ko imajo ljudje svobode, bolj so ustvarjalni. Eno od naših temeljnih prepričanj je, da bi lahko bili Slovenci bolj drzni - glede na to, kar znamo in kar imamo. Foto: Mavric Pivk/Delo
Seveda pa pogosto poudarjam, da če si svoboden, boš tudi kreativen in boš znal ustvarjati. Naš cilj je, da postanemo globalno uveljavljeni in da vsem ljudem pokažemo, da se borimo za naravo, za lepoto našega planeta in da ga želimo spreminjati, tudi z recikliranimi materiali. V tem razvoju in razmišljanju je pomemben tudi odnos do napak. Te so pomembne. Naredi napako, spotakni se in pojdi naprej. Postani borec, saj te edino to lahko požene naprej, tako si nabiraš izkušnje in vsaka izkušnja te oplemeniti.
Že na začetku ste rekli, da ste firma, kjer nekaj velja svobodni duh. Tudi strokovnjaki poudarjajo pomen svobodnega duha, možnosti, da ljudje neobremenjeno razmišljajo, kajti to praviloma prinese izjemne rezultate.
Več ko imajo ljudje svobode, bolj so kreativni. Eno naših temeljnih prepričanj je, da bi lahko bili Slovenci bolj drzni – glede na to, kar znamo in kar imamo.
To pomanjkanje drznosti je poleg že znanega nesodelovanja, ki je prav tako značilno za Slovence, verjetno kar problem?
Res je, imamo veliko znanja, veliko odličnih izdelkov in drugih danosti, smo inovativni, a se kar naprej nečesa bojimo. Predvsem nas je strah povedati, preizkusiti. Toda če ne poskusiš, se boš vedno lahko le spraševal, kaj pa, če bi mi uspelo ...
Slovenija bi lahko bila ne samo ena najlepših naravnih in varnih oaz, ampak oaza, kamor bi največji, tudi najbogatejši investitorji prihajali, ker imamo zdravo prehrano, ker imamo pametne ljudi. Smo na vrhu svetovnih lestvic, kar zadeva izobraženost ljudi. Veste, kakšen kapital je to, da smo na samem vrhu po izobrazbi?! Toda namesto da bi ti ljudje pri nas ustvarjali, jih pošiljamo ven, ne pustimo jim, da doma preizkusijo svoje meje in ideje. Namesto tega damo njihove ideje v predal in dovolimo drugim, da nas prehitevajo.
Poglejte, kaj se je zgodilo Evropi, ko je padla v recesijo. Evropa se je zaprla, vsaka država je pogledala vase in se odločila za varčevanje. Američani pa so se obratno, takrat odprli. Odprli so oddelke za razvoj in rekli mladim, raziskujte, delajte karkoli, ustvarjajte ideje, saj bodo to ideje prihodnosti, imeli bomo novosti za ustvarjanje, lahko se bomo česa veselili, da bomo imeli prihodnost.
Pri nas je povsem drugače. Dobrim idejam damo premalo priložnosti. Imamo na primer odlične start-upe in samo od nas je odvisno, kako jim bomo omogočili nadaljnjo uveljavitev v svetu. Ali jim bo Slovenija omogočila sredstva, določena znanja, jih znala in zmogla povezati s pravimi podjetji, ker se sami ne zmorejo ali ne znajo?
Pogosto je slišati, da je potrebne interakcije med podjetji in univerzami premalo, sploh če želimo doseči preboj, ker imamo na obeh straneh veliko znanja, ki pa ga ne znamo povezati ...
Sodelovanje je zelo pomembno, tudi zato, da bomo laže razumeli gospodarstvo, kaj potrebuje v prihodnosti, kakšna je njegova vizija, kakšne kadre potrebuje in kaj lahko na drugi strani ponudi šolstvo. Pomembno je, da drug drugemu prisluhnemo.
Vaše podjetje se povezuje s fakultetami?
Tako je, po vsej Sloveniji, smo pa tudi soustanovitelji Visoke šole za polimere. Z njimi poskušamo postati trendsetterji (določevalci trendov) pri spremembah materialov, kot so bio in reciklirani materiali. Pri tem ne gre le za to, da bi v gospodarstvu rekli, kaj natanko potrebujemo za svoje delo in razvoj, ampak morajo že študentje razumeti, kaj so naše potrebe.
Zato je pomembno že njih vključiti v delovanje podjetja in v konkretne projekte. Po mojem mnenju bi bilo prav, da bi študentje vsaj enkrat na mesec obiskali podjetje in tako spoznavali ter odkrivali, kaj se še da narediti za prihodnost. Mi to počnemo, imamo tudi Skaza Academy, kamor vključujemo različne zunanje predavatelje, predavajo pa tudi naši sodelavci.
V tem mesecu nas je obiskalo 11 šol, od tega šest fakultet, tri skupine iz osnovne šole in dve iz srednje šole. Prišli so tudi mladi podjetniki, skupina iz CEED ... Vse to delamo zato, da bomo bolj povezani med seboj – podjetja, šolstvo, mladi podjetniki, zagonska podjetja – potem bo tudi laže dobre ideje poriniti naprej. Inovativne Slovenije brez takih ciljev pač ne bomo imeli. Torej ni dovolj, da se samo izobražujemo, ampak moramo tudi deliti znanje, izkušnje in da to postane stalnica.
V zadnjem desetletju smo izšolali kopico družboslovcev, od katerih so zdaj mnogi nezaposljivi diplomiranci, doktorji, država pa jih preprosto ne zna »porabiti«?
To so intelektualci … Zato pa tudi država, tako kot podjetja, potrebuje vizijo. Če podjetje nima vizije, kje bo leta 2020 in kje 2030, potem ne ve, kaj se bo delalo, kaj potrebuje, kam bo vlagalo denar, ne ve, kakšna znanja za to potrebuje in kako izobražene ljudi. Nič ne ve. Če država te vizije nima, ne ve, kakšno šolstvo in kakšno zdravstvo potrebujemo. Vizija je steber za strategijo.
Te vizije in strategije naša država še nima, ministrstva si sicer za to prizadevajo, ampak še vedno je ta vizija precej »razpršena«. Zakaj je tako?
Zato ker so nosilni stebri ministrstva in ministri, in dokler oni ne bodo enotni, hiška, tj. strategija, ne more stati. Tudi v podjetju se lahko tako zgodi. Dokler mi nismo bili 100-odstotni glede strategije Organka, nismo mogli pričakovati 100-odstotnega rezultata. Podobno se dogaja v državi; če strategija ni postavljena in če vsak misli, da ima svoje prioritete, hiška ne more stati in ne vem, kako naj potem država razume podjetja.
Danes je tako kot v drugih sferah življenja tudi v gospodarstvu izjemno pomembna digitalna transformacija. Kako se dotika podjetja, kot je vaše – pri prodaji ali že veliko prej?
Povsod. O digitalni transformaciji se govori že nekaj let, čeprav je tako, da eni o njej govorijo, drugi si jo želijo, nekateri pa o njej sploh še ne razmišljajo. Sama menim, da je digitalna transformacija infrastruktura 21. stoletja. Brez nje podjetje ne bo moglo biti uspešno. Ne samo pri prodaji, ampak tudi pri procesih in njihovi optimizaciji. Mi uvajamo digitalno preobrazbo celotnega podjetja – ne le pri prodaji in v marketingu, ampak povsod v logistiki, v proizvodnji, pri servisu, skrbi za potrošnike.
Kako pa sledite robotizaciji in podobnim izzivom?
Inovativnost in digitalna transformacija sta stalnici podjetja in čez dve leti bosta postali higienik vsakega podjetja. Tako bo tudi z robotizacijo. Z njo ne želimo zamenjati ljudi, ampak naj bo robotizacija pomagalo, orodje za zaposlenega, da bo laže delal – omogočila naj bi mu manj fizičnega dela ter bolj miselni in ustvarjalni pristop.
Ali še vedno nagrajujete zaposlene, ki jim uspe delati s čim manj izmeta?
Letos so naši zaposleni imeli »prašička«, s katerim smo določili, da kolikor manj izmeta bo, toliko bodo dobili izplačano. V njihovem prašičku, košarici, je bilo zaradi boljšega dela in s tem manj izmeta za 150.000 evrov in to se bo razdelilo mednje. Tako sami vidijo, koliko lahko pripomorejo k spremembam, da se tisto, kar bi se sicer odvrglo, ne odvrže, ampak gre v njihovo denarnico. Prašiček je bil postavljen vsak mesec in lahko so se veselili: več ko bodo prinesli vanj, več bodo na koncu sami dobili. Na koncu imata korist zaradi tega, ker je napak manj, obe strani: zaposleni in podjetje.
Tanja Skaza: Ljudem želimo pokazati, da se borimo za naš planet in ga želimo spremeniti predvsem z izdelki iz recikliranih in bio materialov. Foto: Mavric Pivk/Delo
V naši družbi je zelo izpostavljeno pomanjkanje etike, razbohotena je korupcija, že spet odmevajo razkritja korupcije v zdravstvu. Ali je kje videti možnosti, da se kot družba izboljšamo?
Začeti je treba z vrednotami. Vsako podjetje si jih mora postaviti in jih tudi spoštovati. Brez tega ne gre in danes se mi, žal, zdi, da smo v naglici dali velik pomeni rezultatom, veliko premalo pa je poudarka na ljudeh, ki so gonilo vsega. Vsega napredka. Pri tem pozabljamo na čisto etiko, na spoštovanje, skromnost, odprtost, iskrenost. Če hočemo, da se ljudje spremenijo, jim moramo najprej omogočiti znanje. To pa ne pride kar samo od sebe.
V Sloveniji ni veliko uspešnih žensk na takšnih mestih, kakor ste vi, vemo pa, da so ta prizadevanja že nekaj časa živa in vztrajna tudi pri nas. Ali bodo ženske tudi v Sloveniji prišle na pomembna menedžerska mesta ali pa bomo morali tudi za ta cilj vedno znova posegati po kvotah?
Razmerja med spoloma se v družbi spreminjajo, a počasi. Sama mislim, da bi v vsakem nadzornem svetu morali sedeti vsaj dve ženski, odvisno seveda od števila vseh nadzornikov. Zakaj? Ker so ženske vztrajnejše, ker se ne ustrašijo izzivov, iščejo rešitve in gredo naprej. Moški imajo ta svoj fokus, ki je v redu, saj brez fokusa ni uspešnega podjetja. Pogosto še vedno mislijo, da ženske zaradi vlog matere, gospodinje, žene ne moremo preživeti več časa na sejah in srečanjih.
Moje sporočilo moškim je, naj se ne ustrašijo žensk. Ženske smo tega zmožne. Drugo vprašanje je, koliko se ženske same želijo postaviti v ospredje. Opažam, da se tudi to spreminja, z mlajšimi generacijami vse bolj. Mislim, da je treba ženskam dati več priložnosti, da povedo, kakšna je njihova vizija, saj potrebujemo tudi njihov pogled na svet. Zgolj z moškimi svet ne bo lep. Zato so ustvarili dva pola, ženskega in moškega, in trdno verjamem, da smo lahko skupaj dosti močnejši.
