Račun za 660 milijonov evrov brez krčmarja

Polemika med pristojnimi ministrstvi in mariborskim županom o kitajski investiciji v Aerodrom Maribor.

Objavljeno
02. december 2017 08.00
Posodobljeno
02. december 2017 08.00

Ljubljana, Maribor – »Tovrstno sklepanje predpogodb je čisti nesmisel, saj v pogodbo ni vključen lastnik infrastrukture,« pravi o nedavno podpisani predpogodbi med China State Construction Engineering Corporation (CSCEC) in SHS Aviation minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Enako kritični so na ministrstvu za infrastrukturo, medtem ko je mariborski župan nad takšnimi reakcijami ogorčen.

»Podpisnika sta sklenila račun brez krčmarja, letališčna infrastruktura je namreč v 100-odstotnem lastništvu države, upravlja jo ministrstvo za infrastrukturo,« še pravi minister za gospodarstvo. Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da niso sodelovali pri pripravi vsebine sporazuma med CSCEC in SHS Aviation o prihodnjem sodelovanju pri vlaganju in izvajanju morebitne gradnje letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana Maribor, saj so bili o podpisu seznanjeni iz medijev. Po njihovem prepričanju ima družba Aerodrom Maribor infrastrukturo le v najemu, družba SHS Aviation, ki je večinski lastnik družbe Aerodrom Maribor, pa nima nobenega pogodbenega razmerja z lastnikom zemljišča, zato pričakujejo ustrezna pojasnila.

Na mariborski občini so »presenečeni nad izjavo ministra Počivalška«. Mariborsko županstvo naj bi namreč že pred enim tednom obe ministrstvi ter ministrstvo za zunanje zadeve in slovensko veleposlaništvo v Budimpešti obvestilo o nameri za podpis predpogodbe in jih tudi seznanilo z vsebino dokumenta. Odgovor so prejeli od vseh, razen od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Če kdorkoli iz vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, pa to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi dokument prebral,« navajajo na občini.

Župan želi sestanek vseh sodelujočih

Mariborski župan Andrej Fištravec je zato včeraj ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, poslal poziv, naj skliče sestanek vseh vpletenih, in sicer družbo SHS, letališče Maribor, Mestno občino Maribor in podjetja CSCEC. »Največja gradbena družba na svetu se v Maribor ne pride hecat, ampak delat,« je še zapisal in dodal, da je po njegovem mnenju očitno koordinacija pri delu različnih ministrstev zelo pomanjkljiva. Na občini se strinjajo, da je za vsakršno investiranje treba pridobiti soglasje lastnice infrastrukture, torej države, in da mora biti za vlaganje v javno infrastrukturo objavljen ustrezen javni razpis. Vendar župan meni, da bi bila le četrtina načrtovanih vlaganj v višini 660 milijonov evrov izvedena v javno infrastrukturo, kar tri četrtine pa v zasebno, za kar pa ni potrebno niti soglasje države niti javni razpis.

Ministrstvi: SHS naj se posveti razvoju letališča

Na obeh ministrstvih se s takšnimi razlagami ne strinjajo in, kot rečeno, pričakujejo podrobna pojasnila, sicer pa pričakujejo tudi, da se SHS Aviation posveti predvsem razvoju letališča glede na njegove trenutne zmožnosti. V pogodbi o najemu infrastrukture je namreč določeno, da mora najemnik Aerodroma Maribor do leta 2021 zagotoviti najmanj 13.063 potnikov in 89,21 tone tovora na leto ter da mora na zahtevo najemodajalca omogočati nadzor in poročati o aktivnostih skladno s pogodbo.

Če Aerodrom Maribor kot najemnik v tem času ne bo dosegel dogovorjenega prometa, lahko ministrstvo za infrastrukturo odstopi od pogodbe. Letos so denimo na mariborskem letališču prepeljali le 2600 potnikov, trenutno ni v načrtu nobenih rednih linij. VLM Airlines pa napoveduje novo linijo le iz Antwerpna, in sicer bodo od 22. januarja 2018 poleg Londona leteli še v Zürich.

Ohlapna predpogodba

Omenjena predpogodba iz Budimpešte je zelo nedorečena in ohlapna. Da bi bila – predvidoma aprila prihodnje leto – podpisana tudi konkretna pogodba, bi morala država opraviti vrsto postopkov, vključno s potrditvijo državnega prostorskega načrta; kitajsko gradbeno podjetje CSCEC pa se ne zavezuje, da bo zagotovilo denar, temveč naj bi njen ugled le spodbudil investitorje, da bi se v projekt vključili.

Nekaj zmede je povzročila tudi zadnja dopisna seja vlade, na kateri so izdali uredbo o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe obratovanja mariborskega letališča, ker za to niso izpolnjeni pogoji. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, gre zgolj za spremembo dikcije oziroma uskladitev uredbe s pravili Evropske unije, glede najemne pogodbe in koncesije družbe Aerodrom Maribor pa se vsebinsko nič ni spremenilo. Aerodrom Maribor sicer vsak mesec za najem infrastrukture plačuje 95.000.000 evrov, kot pravijo na pristojnem ministrstvu, pa je bila do zdaj najemnina redno poravnana in iz tega naslova ni nobenih dolgov.