Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsakršna pritožba bi Magno prisilila v iskanje novih rešitev, je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti povedal medijem po tem, ko je dobil pismo predsednika uprave Magne, v katerem je ta še zadnjič pozval ekologe, naj se ne pritožijo na okoljevarstveno soglasje za gradnjo nove tovarne.
»Ne izvajamo pritiska na nevladne organizacije,« je med današnjo izjavo za medije večkrat poudaril Cantarutti. Predstavnike medijev je sklical, da nam pove, da je dobil dopis predsednika uprave Magne, v katerem so mu vlagatelji sporočili, da spremljajo medijsko poročanje v Sloveniji in načrtovane pritožbe nevladnih organizacij.
Kot je pojasnil državni sekretar, se je vodstvo zasebne družbe pripravljeno sestati z okoljevarstveniki in jim pojasniti vse, kar jih zanima v zvezi s tovarno.
Poudaril je, da je tovarna še vedno predvidena v Sloveniji in da izpolnjuje oziroma presega vse zakonsko določene okoljske standarde. Magna kar skozi usta državnega sekretarja ponuja roko vsem nevladnim organizacijam. Pozdravlja tudi predlog dveh nekdanjih županov Maribora za oblikovanje neodvisnega partnerstva, v okviru katerega bi tovarna vse zahtevane podatke o okoljskih vplivih redno posredovala v presojo neodvisnemu strokovnemu telesu.
Aleš Cantarutti Foto: Tomi Lombar/Delo
Delovanje nevladnih organizacij je dobrodošlo, nekaj pripomb je bilo tudi vnešenih v okoljevarstveno soglasje, je dejal Cantarutti, ob tem pa posvaril, da kakršna koli pritožba lahko odžene naložbo, ki bi v prvi fazi ustvarila 404, v drugi pa še 1500 delovnih mest.
»Po tem, ko smo rešili vse probleme z nadomestnimi zemljišči, da razlastitev ni bila potrebna, bi bilo škoda, da bi na koncu zaradi postopkovnih zapletov to investicijo izgubili,« je še povedal Cantarutti.
Glede časovnice je pojasnil, da je Magna prvotno načrtovani časovni načrt zamaknila tako, da bo začetek gradnje najpozneje konec septembra. Če bo pritožba na okoljevarstveno soglasje vložena, bo ta načrt nemogoče doseči in projekta z Magno bo konec, je še posvaril Cantarutti.
Zeleni pozivajo okoljske organizacije
Oglasili so se tudi v Stranki Mladih - Zeleni Evrope, ki že od začetka spremljajo prihod Magne v Slovenijo. »Ugotavljamo tudi, da obstajajo skupine ljudi, ki želijo na vsak način preprečiti prihod podjetja v Slovenijo. Med njimi smo bili ob začetku tudi sami in napovedih o nedopustnih posegih v naravno okolje. Danes je slika drugačna, vplivi na okolje so minimalni, zmanjšanje gozdnih površin simbolično, Magna pa bo celo postavila merilce izpustov. Po vsem tem smo se v stranki odločili, da stopimo na stran tistih, ki želijo v Slovenijo pripeljati prepotrebna delovna mesta in tako odkrito podpiramo prihod podjetja v Slovenijo,« je v sporočilu z ajavnost zapisal predsednik stranke Igor Jurišič.
Po njihovo je z ekonomskega in socialnega vidika blokada projekta nesporno zelo slaba poteza. Negativnih vplivov na okolje v primeru blokade pa je po njihovo kar nekaj. »Ko primerjamo vplive na okolje v primeru izvedbe projekta Magne s tistimi, s katerimi se soočamo in se bomo še naprej soočali v primeru blokade vidimo, da je blokada za okolje bistveno bolj škodljiva kot izvedba projekta (seveda ob spoštovanju vseh okoljskih zahtev), s socialnega in ekonomskega vidika trajnostnega razvoja pa pomeni blokada projekta dolgoročno katastrofo za slovensko Štajersko,« je še zapisal Jurišič.
Okoljske organizacije pa pozivajo, da ne blokirajo nadaljnjih korakov, ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov, ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.
GZS: priložnost za okoljevarstveni standard
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poziva morebitne pritožnike, naj sprejmejo ponudbo Magne Steyr o okoljskem monitoringu in naj ne ogrožajo investicije. »Gre za investitorja, ki je zagotovo med tistimi, ki so v zadnjih letih vložili največ napora v komuniciranje z vsemi deležniki in v pojasnjevanje vseh pomembnih učinkov investicije. Investitor podpira tudi pobudo o partnerstvu z lokalno skupnostjo, okoljevarstvenimi organizacijami in univerzo. V skladu s takšnim partnerstvom bi z digitalnim monitoringom, ki bi ga spremljale lokalna skupnost, predstavnik nevladnih okoljevarstvenih organizacij, univerza ali neodvisni inštitut, spremljali vse okoljske učinke,« so zapisali.
To po njihovo pomeni, da imamo v Sloveniji poleg delovnih mest in tehnološko visoko razvite proizvodnje možnost v praksi vzpostaviti tudi model zelo kakovostnega partnerskega spremljanja učinkov na okolje in prostor, ki bi lahko postal standard tudi za druge investicije in zgledna rešitev za partnersko sodelovanje med gospodarskimi, okoljevarstvenimi in drugimi deležniki.
Vlado pa ob tem pozivajo, da »pospeši sprejem gradbene zakonodaje, ki bi zmanjšala ovire za investitorje, obenem pa tudi, da na primeru investicije Magne Steyr in drugih investitorjev pripravi urgentno analizo, na podlagi katere bi po hitrem postopku odpravili tiste postopkovne možnosti, ki škodljivo blokirajo takšne koristne investicije za slovenske državljane in slovensko gospodarstvo«.
