Zaposleni v SCT sodišču predlagali stečaj

Prepričani so, da je manj kot 50 odstotkov možnosti, da bo prisilna poravnava uspela.

Objavljeno
22. april 2011 17.27
Posodobljeno
22. april 2011 17.27
A. V. B., Delo.si
A. V. B., Delo.si
Ljubljana - Upniki Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar, ki so zaposleni v SCT, v danes objavljenem ugovoru na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), navajajo, da glede na poročilo SCT za marec letos ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave. Stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila družbi plačilno sposobnost, je namreč nižja od 50 odstotkov, poroča STA.

Sodišču predlagajo, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

Od prvega januarja niso prejeli plač

Upniki navajajo, da od 1. januarja niso prejeli plač ter da jim delodajalec niti ne zagotavlja dela niti jim ne odpove pogodb o zaposlitvi. "Ves ta čas pa so bili priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih, ki ima za posledico vztrajanje pri sodnem postopku, za katerega upniki nič več ne verjamejo, da se lahko konča zanje ugodno," piše v ugovoru, ki ga je v njihovem imenu vložila odvetnica Ljiljana Besedič Leštan.

Družba za letos načrtuje 216,3 milijona evrov prihodka, pri čemer je na podlagi sklenjenih pogodb zagotovljenih 110 milijonov evrov. Glede na mnenje pooblaščene cenilke vrednosti, ki jo navajajo upniki, SCT ne dosega planirane realizacije.

Pričakovanja dohodkov iz sklenjenih pogodb niso realna

Da tudi pričakovanja iz sklenjenih pogodb niso realna, po njihovem mnenju kaže dejstvo, da so bile od začetka oktobra lani do konca februarja letos prekinjene pogodbe med drugim za izvedbo projektov v občini Lenart, na letališčih Cerklje in Maribor, SNG Opera, predora Vjenac v BiH in sarajevske obvoznice, samo v marcu pa so prekinili pogodbe za Geoplin, elektro-strojno opremo na Trojanah, za Titovo cesto v Ljubljani ter za diagnostični, terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Opozarjajo, da nastajajo dodatni stroški za delavce na čakanju - teh je okoli 600 - in da družba ni poročala o pridobljenih novih poslih oz. o morebitnih pogajanjih zanje. Poleg tega je napovedano unovčevanje garancij zaradi nedokončanih preteklih poslov ali napak pri izvedbi, SCT pa je že tako v trimesečju zabeležil 8,5 milijona evrov izgube.

SCT v zadnjem času sklenil nekaj neobičajnih poslov

Dodajajo, da so delavce na čakanju razdolžili z vsem orodjem in delovnimi sredstvi, ki so jih imeli v posesti, vendar ne v skladišče SCT, ki je na voljo, ampak v inventurno že popisano skladišče SCT GEM, ki je od 28. januarja v stečaju. Zato sumijo, da bi lahko družba skušala ta osnovna sredstva unovčiti mimo določil zakona, kar da je dodatni razlog za začetek stečaja.

Menijo tudi, da je SCT v zadnjih treh mesecih pred uvedbo prisilne poravnave sklenil "kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oz. neenako obravnavanje upnikov", zato bi uspešno izpodbijanje teh poslov lahko pomenilo povečanje stečajne mase.