Profil: Mario Draghi, kandidat za predsednika ECB

Finančni ministri EU so pretekli teden priporočili Italijana Maria Draghija za novega predsednika Evropske centralne banke (ECB), potem ko so ga že podprli finančni ministri skupine držav v območju evra. Končno odločitev bodo dali šefi držav in vlad junija na vrhu v Bruslju, kjer bo Mario Draghi po vsej verjetnosti potrjen. Odkar je namreč od kandidature odstopil favorit Axel Weber, še aprila letos prvi mož nemške centralne banke, se Draghija v javnosti omenja kot najverjetnejšega naslednika Jean-Clauda Tricheta.

Službovanje

Da se Nemčija boji inflacije in lahkotne politike vodenja evropske centralne banke, se je izkazalo, ko je nemški, sicer rumeni časnik, objavil članek o projekciji Draghijevega vodenja ECB. Bilo naj bi »italijansko«, kjer je inflacija način življenja. Vendar pa »super Mario«, kot ga kličejo v Italiji, nikakor ni povezan z junakom iz videoigrice, ki vpije »mama mia«, ampak z dejstvom, da je Draghi leta 1991 in v desetletju zatem kot minister za finance potegnil državo iz krize, je zapisal Deutsche Welle. Grobo je zarezal v javne izdatke, izvedel eno največjih privatizacij v Italiji in državo popeljal v evro, s čimer si je prislužil vzdevek, dodaja časnik.

Pred tem je Draghi šest let služboval kot izvršni direktor v Svetovni banki, pozneje pa do leta 2005 delal kot podpredsednik v investicijski banki Goldman Sachs International, kar mnogi označujejo za senco na njegovem brezhibnem življenjepisu. Kot finančni minister je spravil v življenje tudi t. i. »Draghijev zakon«, novelo zakona o finančnem trgu, ki je v Italiji na novo opredelil korporativno upravljanje in prevzemno zakonodajo z večjo zaščito malih vlagateljev in večjo odprtostjo do tujega kapitala. Leta 2006 ga je tedanji premier Romano Prodi povabil na mesto finančnega ministra v levi vladi proti Silviju Berlusconiju, a je nasprotje interesov odneslo tedanjega guvernerja, na njegovo mesto pa je bil postavljen Draghi.

Osebno

63-letni Draghi, ki je konservativno, a kljub temu vedno brezhibno oblečen, v svojih izjavah raje kot jasne trditve uporablja široke pojme o globalni finančni politiki, kar ga dela težko določljivega, ugotavljajo novinarji. Nekdanji sodelavci ga opisujejo kot »hladnokrvnega, ko bi bili mnogi panični«, kar je menda popotnica iz jezuitske šole, ki jo je obiskoval.

Draghi, ki je že kot najstnik izgubil očeta in mater in ga je po tem vzgajala teta, v svojih govorih rad poudari pomen izobraženosti prebivalstva za gospodarski razvoj. To je Mario Draghi med študijem ekonomije na elitni rimski univerzi La Sapienza poslušal tudi pri profesorju Federicu Caffeju, ki je imel izrazito keynesianski pogled na ekonomijo. A nekateri ekonomisti pravijo, da je večino tega že pozabil in da je »keynesianec v slogu MIT-a« (kjer je doktoriral), ki se dobro znajde med politiki.