Tiskane izdaje
Ljubljana – Južnokorejska podjetja veliko bolje kot slovenska izrabljajo prednosti prostotrgovinskega sporazuma, ki sta ga EU in Južna Koreja začeli uresničevati 1. julija lani. Koristne nasvete, kako bolje izkoristiti poslovne priložnosti v Južni Koreji, pa je bilo slišati na včerajšnjem poslovnem zajtrku na GZS, ki se ga je udeležilo približno 50 slovenskih poslovnežev.
Na južnokorejski trg, na katerem se oskrbuje 49 milijonov potrošnikov, smo namreč lani izvozili le za 38,6 milijona evrov blaga, uvozili pa smo ga iz te države za 205,6 milijona. Kot svetujeta Bruno Zagode iz Robotine in Borut Ovsenek iz podjetja Eurasiatrade – oba imata že dolgoletne izkušnje na korejskem trgu –, je treba biti predvsem vztrajen in upoštevati tamkajšnje poslovne navade; pomembna sta zlasti sposobnost dobav točno ob zahtevanem času ter hiter in kakovosten odziv pri reklamacijah.
Z nasveti našim podjetjem lahko pomaga tudi južnokorejski častni konzul v Sloveniji Ivan Rudolf. Kot je dejal na včerajšnjem poslovnem zajtrku na GZS, je poslovnih priložnosti na korejskem trgu precej, saj gre za 13. največje gospodarstvo na svetu. Vendar tudi Južna Koreja čuti krizo v EU in ohlajanje kitajskega gospodarstva. Tako je bila lani gospodarska rast v Južni Koreji precej nižja kot leto prej, in sicer le 3,9-odstotna, za letos pa napovedujejo, da bo nekoliko nižja od treh odstotkov; mimogrede, brezposelnost je v Južni Koreji le 3,7-odstotna.
Priložnosti za naša podjetja so zlasti na področju dobavljanja komponent, visokih tehnologij, polizdelkov, živil in drugih izdelkov za široko porabo.
Prostotrgovinski sporazum med EU in Južno Korejo določa, da bo postopoma v petih letih, kolikor bo trajalo prehodno obdobje, odpravljenih kar 98,7 odstotka carin, in hkrati zagotavlja liberalizacijo na področju storitev in vlaganj, varovanje intelektualne lastnine ter preglednost javnih naročil.
Sprošča se tudi trgovina s kmetijskimi proizvodi. Po prehodnem obdobju bodo namreč carine zaračunavali le še za nekaj izjem, za številne agroživilske proizvode pa so carine že odpravili, med drugim tudi za vino. In to je zelo pomembno tudi za naše vinarje, ki bi se lahko s presežki kakovostnih vin uveljavili na korejskem trgu. Kot pravi Borut Ovsenek, jih njegovo podjetje Eurasiatrade že prodaja tja, in sicer v steklenicah, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj, saj je zelo pomembno tudi, v kakšni embalaži se ponudi izdelek korejskim kupcem.
Južnokorejski potrošniki namreč radi posegajo po evropskih živilih in pijačah in tako evropski izvozniki Korejcem prodajo zlasti precej svinine, mlečnih proizvodov in viskija; vendar to blago (enako velja za vina) lahko uvažajo le za to registrirana podjetja. Za proizvajalce elektronike in gospodinjskih aparatov v EU pa je predvsem pomembno, da so Korejci po uveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma z EU začeli priznavati tudi evropske certifikate o ustreznosti.
Sicer pa je Južna Koreja svoje predstavništvo vladne agencije za promocijo zunanje trgovine in vlaganj Kotra pred nekaj leti preselila iz Ljubljane v Zagreb, od koder zdaj poleg drugih držav na območju nekdanje Jugoslavije pokriva tudi Slovenijo. In kot pravi direktor zagrebškega predstavništva Kotre Junghee Hahn, se slovenska podjetja po nasvete glede južnokorejskega trga lahko obrnejo tudi nanj.
