Enostavnejše pridobivanje vizumov za Avstralijo

Avstralija je kljub oddaljenosti lahko zanimiva zaposlitvena, delovna in seveda tudi življenjska izkušnja za mlade generacije. Zlasti zdaj, ko je Slovenija z Avstralijo podpisala dogovor o programu delovnih in počitniških vizumov, s katerim »nagovarja« mlade med 18. in 31. letom. Po njegovi uveljavitvi bo pridobivanje vizumov enostavnejše.

Dogovor je ob svojem obisku v avstralski Canberri junija letos podpisal minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc in senatorka Michaelia Cash, namestnica avstralskega ministra za priseljevanje in zaščito meja. Že takrat so napovedovali, da bodo s tem dogovorom olajšali pridobivanje počitniških delovnih vizumov, vpisovanje v krajše študijske programe in tudi pridobivanje delovnih izkušenj. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) zdaj pojasnjuje, da se lahko takšen vizum izda za eno leto. MZZ: »Brez tega sporazuma delo in študij v obeh državah nista možna na tak način. Če želi tujec delati v Avstraliji oziroma v Sloveniji, potrebuje dovoljenje za prebivanje zaradi dela ali zaposlitve (Slovenija) oziroma poseben tip vizuma, ki omogoča delo (Avstralija). Če želi oseba študirati, potrebuje dovoljenje za prebivanje z namenom študija oziroma vizum, ki omogoča študij. Drugače pa je vstop v Avstralijo mogoč s turističnim vizumom (eVisitors, spletni vizumski sistem), ki seveda omogoča le turistični obisk do treh mesecev, delo in študij v tem primeru ne prideta v poštev. Za vsako vrsto vizuma posebej se zahteva specifična dokumentacija.«

Delovno-izobraževalna kvota

Vsekakor na MZZ poudarjajo, da takšnih vizumov, kot jih bo po novem omogočal dogovor, za slovenske državljane doslej ni bilo. Po uveljavitvi dogovora bodo lahko mladi študirali po krajših štirimesečnih študijskih programih, lahko pa se bodo tudi zaposlovali do pol leta. Pomembno je vedeti, da bo število tistih, ki bodo želeli na ta način v Avstralijo, omejeno: gre za kvoto 200 vizumov na leto.

Toda na ministrstvu za zunanje zadeve tudi opozarjajo: »Delovni in počitniški vizum ni namenjen migraciji ali rednemu študiju ali delu v Avstraliji. Namenjen je enoletnemu spoznavanju Avstralije, torej počitnikovanju in potovanju, z možnostjo priložnostnega dela oziroma udeležbe krajših izobraževanj. Za redno delo in reden študij je treba zaprositi za drugačen tip vizuma oziroma dovoljenja za prebivanje.« Dogovor bo torej vpeljal novi režim , ki bo za »working holidays« vize dostopen tudi slovenskim državljanom, odgovarja Viktor Baraga, častni konzul na našem avstralskem konzulatu. Ob tem tudi Baraga poudarja, da so drugi režimi za kakršnokoli vizo, ki dovoljujejo začasno ali stalno delo v Avstraliji, raznoliki.

A na »nove« vizume, ki jih bo omogočal predstavljeni dogovor, bo treba še malce počakati, pravzaprav letos nanje še ni mogoče računati. Dogovor mora namreč začeti veljati, to pa se bo zgodilo šele po njegovi ratifikaciji v državnem zboru. Seveda bo potem objavljen tudi v uradnem listu in na MZZ pričakujejo, da bi bili opisani postopki opravljeni do konca tega leta.

Po sto oseb na leto v Novo Zelandijo

V bližnjo Novo Zelandijo se v zadnjem času seli vse več Slovencev, pred nekaj leti ustanovljeno slovensko društvo šteje okrog 120 članov; po ocenah urada bi lahko v Novi Zelandiji zdaj živelo okrog 300 slovenskih izseljencev in tudi njihovih potomcev. Bivanje v Novi Zelandiji je po dvostranskem sporazumu o delovnih počitnicah med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo precej olajšano, velja pa kvota 100 oseb na leto.

Nova slovenska šola v Brisbanu

Kakor je mogoče neuradno izvedeti, se zanimanje za bivanje v Avstraliji v zadnjih šestih, sedmih letih spet povečuje. V Avstraliji živi po uradnih podatkih popisa iz leta 2011 17.150 oseb, ki imajo slovensko poreklo, po neuradnih ocenah pa bi lahko v Avstraliji živelo od 20 do 25 tisoč oseb slovenskega porekla. Kot navajajo v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, jih največ živi v Victorii, New South Walesu, Queenslandu in South Australii, med mesti so najštevilnejši v Melbournu, Sydneyju in Adelaidi. Imajo svoja društva, kulturna in verska središča, svoj slovenski radijski program, časopis Misli, spletni portal Stičišče avstralskih Slovencev, različne šole slovenskega jezika, ki sicer počasi ugašajo, a kot poudarjajo na uradu, jih »veseli dejstvo, da je delovati začela osnovna šola v Brisbanu in okolici«.

Koristni naslovi

Za Novo Zelandijo obstaja zaprta skupina FB Delovne počitnice WH 2014/2015, kjer je dostopnih veliko informacij o tem, kako lahko tudi mladi iz Slovenije delovne počitnice večinoma izkoristijo za potovanje in priložnostno delo v tej državi.

Za Avstralijo velja, da ima izdelano politiko priseljevanja, zato izdaja vizume in delovna dovoljenja le za priseljence, ki imajo poklicne kvalifikacije, ki jim jih primanjkuje. Na uradu za priseljevanje tudi redno posodabljajo seznam poklicev, po katerih je povpraševanje (glej grafiko, kjer smo ilustrativno izpostavili nekatere), objavljamo tudi nekaj koristnih spletnih naslovov za bivanje in delovanje v Avstraliji.

https://www.border.gov.au/Trav/Work/Work/Skills-assessment-and-assessing-authorities/skilled-occupations-lists

https://www.border.gov.au/Trav/Work/Work/Skills-assessment-and-assessing-authorities/skilled-occupations-lists/CSOL

http://www.visabureau.com/australia/skilled-occupation-list.aspx