Na voljo je več delovnih mest, zaposlitev pa varnejša

Portal Moje delo: Skoraj podvojeno število zaposlitvenih oglasov v prvih šestih mesecih v primerjavi z lanskim obdobjem.

Objavljeno
19. avgust 2015 12.04
Posodobljeno
19. avgust 2015 12.04
Milka Bizovičar, gospodarstvo, Je. G., Delo.si
Milka Bizovičar, gospodarstvo, Je. G., Delo.si
Ljubljana – V prvi polovici tega leta so delodajalci na portalu Moje delo, ki je največji zaposlitveni portal v Sloveniji, objavili 6420 ponudb za zaposlitev, to je 94 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V več kot 90 odstotkih oglasov so ponujali redno zaposlitev za določen ali nedoločen čas.

»To je optimističen podatek,« ocenjujejo v Mojem delu in dodajajo, da je bila dobra četrtina ponudb za delo za nedoločen čas, dve tretjini jih je bilo za določen čas, honorarne sodelavce pa so delodajalci iskali v sedmih odstotkih oglasov – od tega sta se na delo po pogodbi nanašali dve odstotni točki ponudb, prek s. p. pa tri odstotne točke. »Podjetja so očitno zaznala, da so gospodarske razmere bolj spodbudne in manj negotove, kot so bile v preteklem obdobju, zato si tudi upajo zaposlovati več. Vendar pa se moramo zavedati, da bo trajalo še nekaj let, da bo gospodarstvo in s tem tudi brezposelnost na ravni pred ekonomsko krizo. Nekateri problemi še vedno ostajajo. Država in posamezne panoge ne najdejo dolgoročnih rešitev za strukturno brezposelnost in druge izzive, s katerimi se srečujemo na lokalnih in tudi nacionalnem trgu dela,« je komentiral direktor podjetja Moje delo Zoran Savin.

Ob ugotovitvi, da je bil že vsak dvanajsti objavljeni oglas iz tujine – ker je občutno povečanje v primerjavi s preteklostjo – poudarjajo, da so rast novih zaposlitev precej spodbudila izvozno naravnana podjetja. Opazna je razlika v ponudbi novih zaposlitev po regijah. Skoraj četrtina jih je bilo za delo na območju Osrednje Slovenije, na Gorenjskem, v Podravju in v Savinjski regiji jih je bilo po okrog osem odstotkov, najmanj delavcev pa so iskali v Spodnjeposavski in Zasavski regiji, saj je bilo s teh dveh območij po slabe štiri oziroma štiri odstotke oglasov.

Največ potreb je bilo po delavcih z gimnazijsko oziroma srednje poklicno tehniško izobrazbo, vendar pomembnih razlik glede na stopnjo izobrazbe ni, bistveno manj je povpraševanja le po najmanj in po najbolj izobraženih.

Z vsakim desetim oglasom so delodajalci iskali delavce v strojništvu, metalurgiji oziroma rudarstvu, približno toliko služb je bilo na voljo tudi v komerciali in prodaji, sledile pa so ponudbe za delo v tehničnih storitvah, v gradbeništvu, arhitekturi, zdravstvu, gostinstvu in turizmu, logistiki in transportu. Ob tem v Mojem delu še vedno opozarjajo na strukturno nezaposlenost. Dela v panogah z največ razpisanimi delovnimi mesti si želita samo dva odstotka iskalcev zaposlitve, ostali najpogosteje iščejo predvsem zaposlitev v administraciji, trgovini, komerciali in javni upravi.