Znanje je pri nas premalo cenjeno

Z raziskavo Družba znanja so iskali odgovore na vprašanja, ali formalna izobrazba prinese dovolj znanj, katerih izobraževanj so se anketiranci udeležili v preteklem letu ter kakšni so bile ovire in razlogi pri izpopolnjevanju znanja.

Rezultati raziskave, ki so jo januarja letos opravili na fakulteti za uporabne družbene študije v okviru vsakoletne raziskave javnega mnenja Slovenski utrip, kažejo na dva pomembna vidika. Prvi je prevladujoče prepričanje, da je znanje premalo cenjeno, saj je delež tistih, ki se s tem strinjajo, že zadnjih pet let višji od 70 odstotkov. »V nekoliko paradoksalnem smislu to pravzaprav pomeni, da se povprečen prebivalec Slovenije dobro zaveda, da je znanje zelo pomembno, saj meni, da bi ga morali ceniti bolj, kot se ga ceni,« pravi vodja raziskave Matej Makarovič. Drugi vidik je naraščanje pomena znanja, ki se kaže skozi Slovenski utrip zadnjih pet let. V tem času namreč naraščajo deleži tistih, ki vidijo bistven vpliv znanja na njihove dohodke, na njihovo varnost zaposlitve in na možnost boljše zaposlitve. Vsi našteti deleži so letos očitno najvišji. »Zdi se, da je zaostrovanje razmer v času krize dodatno povečalo tekmovalnost, pri tem pa ljudje očitno zaznavajo tudi povečane razlike med tistimi, ki imajo potrebna znanja, in tistimi, ki jih nimajo. Ob tem je še posebno pomemben padec z 62,5- na 51-odstoten delež tistih, ki menijo, da jim njihova formalna izobrazba zadostuje za delo, ki ga opravljajo.

Večja pripravljenost za dodatno izobraževanje

»Prepričan sem, da to ni povezano s kakovostjo formalne izobrazbe, temveč s trendi v smeri tako imenovane učeče se družbe, v kateri je treba znanja zaradi spreminjajočih se razmer in vedno novih izzivov stalno dopolnjevati. Spodbudno je dejstvo, da je zavedanje tega očitno vse večje, s tem pa tudi pripravljenost na dodatna izobraževanja. Paradoks krize je, da po eni strani povečuje potrebe po znanju, po drugi strani pa ustvarja večje ovire za pridobivanje tega znanja. To lahko razberemo iz povečanja deleža tistih, ki pri izobraževanju naletijo na ovire, še posebno finančne narave. Po drugi strani zbuja skrb, da se delodajalci na te razmere očitno ne odzivajo z večjim spodbujanjem izobraževanja; nekoliko celo narašča delež tistih prebivalcev Slovenije, ki menijo, da jih delodajalec pri dodatnem izobraževanju ovira,« je povedal Makarovič.