Dokumentirano: NR: Clouds over Sidra in Waves of Grace

Navidezna resničnost je našla svoj prostor v medijskem svetu skozi dokumentarce, saj popelje gledalca v središče zgodbe.

Objavljeno
15. oktober 2015 14.15
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend
Slika pove več kot tisoč besed, pravijo, ker nazorno razkrije podobo, a film lahko z nizom podob prikaže vso zgodbo. Navidezna resničnost je naslednji korak tega stopnjevanja, saj omogoča gledalcu, da si ogleda zgodbo, ki se dogaja vseh 360 stopinj okrog njega. In čeprav smo si v 90. letih, ko so se pojavili prvi zametki te tehnologije, predstavljali, da nas bo ponesla v navidezne svetove kiberpanka (kar se nikoli ni zgodilo v prepričljivi meri), se je zdaj izkazala kot izjemen medij za dokumentiranje tiste prave, resnične resničnosti.

Med pionirji na področju ustvarjanja vsebin za navidezno resničnost je studio Vrse, pri katerem sta ob podpori Združenih narodov nastala tudi oba kratka dokumentarca, ki sta predmet tega članka. Clouds Over Sidra prikazuje življenje v begunskem taborišču Za'atari v Jordaniji skozi oči oziroma doživetje 12-letne Sidre, medtem ko Waves of Grace poda vpogled v rekonstrukcijo Liberije po epidemiji ebole skozi zgodbo Decontee Davis, ki je prebolela bolezen in zdaj pomaga skupnosti.

Miss Za'atarija

Dvanajstletna Sidra je kot številne njene vrstnice iz vsega sveta dekle, ki jo zanimajo svet in igra in šola. Fantje še ne toliko, čeprav bi rada vedela, kaj počno v računalniški sobi (igrajo igre, v nasprotju z njo ima kamera dostop do tja). V taborišču Za'atari predstavljajo otroci več kot polovico prebivalcev, zato se Sidra tudi pošali, da tam oni vladajo.

Kljub optimistični otroški nedolžnosti njenega glasu in besed ne gre zgrešiti prostorske stiske taborišča, kjer eno učilnico hkrati zasedajo trije razredi, kjer je celotno prebivališče en šotor in kjer je nogomet hitrostna igra zaradi kratko odmerjenega časa za posamezno skupino otrok.

Vse to lahko vidimo, ker je pogled preprosto mogoče obrniti, tako da ne gledamo zgolj Sidre, temveč učilnico, domačo sobo, igrišče ... Možnost tako natančnega opazovanja okolice seveda kliče po dodatnih ogledih, hkrati pa lahko zares začutimo Sidrino zgodbo in njen pogled na svet. Naracija nekoliko spominja na pesem in dokumentarec Miss Sarajevo, predvsem v smislu potrebe po pristnih, na videz običajnih doživetjih otroštva in odraščanja, ne glede na pogoje.

Molitev za mrtve in preživele

Ni težko razumeti, zakaj so se Združeni narodi odločili podpreti ta filma, saj sta obe zgodbi prikaz nedoumljivih grozot − vojne in ebole, dobesedno dveh jezdecev apokalipse −, kar pa protagonistkama ne zbije življenjskega optimizma. Decontee Davis je skoraj umrla za ebolo, izgubila je tudi moža, zdaj pa lahko pomaga drugim bolnikom, ker je imuna in ker predobro ve, kako je, ko se te drugi bojijo, ko se vsi poskušajo izolirati od tebe.

Njena naracija je molitev, ki jo gledalec takoj začuti ne glede na lastno veroizpoved, saj je molitev človeštvu in za vrnitev k človečnosti. Podobno kot v Sidrini zgodbi iz Za'atarija tudi tukaj v liberijskem West Pointu vidimo nič kaj olepšane razmere razsute skupnosti, ki poskuša vzpostaviti civilizacijo in civilnost, prva po vrsti pa je otroška igra.

Kako gledati navidezno resničnost

Največjo spodbudo za razcvet navidezne resničnosti je lani dal Google z izdelkom Cardboard, Karton. Gre za kos kartona z dvema lečama, oblikovan tako, da lahko vanj vstavimo pametni telefon in si ga poveznemo na glavo, kot očala. »Naprava« je poceni in jo izdeluje cela vrsta podjetij, vključno s slovenskim startupom Viarbox, s preprostimi navodili jo lahko izdelamo tudi sami.

Karton omogoča, da imamo zaslon telefona neposredno pred očmi, medtem ko merilec pospeška v telefonu meri, kam smo se obrnili, programska oprema pa nato prikaže ustrezno sliko. Leče služijo temu, da lahko gledamo tudi 3D-vsebine, in čeprav Clouds Over Sidra in Waves of Grace nista posneta v 3D-tehnologiji, naredijo sliko bolj naravno ob obračanju. Zmeraj je priporočljivo uporabiti slušalke, saj se zvok tudi prilagaja temu, kam smo obrnjeni.

Obstajajo tudi bolj napredne naprave, kot je, denimo, Oculus Rift, ki gledalca še bolj potopijo v doživetje, a osnovno izkušnjo 360-stopinjskih filmov je mogoče videti tudi brez njih. Vrse, denimo, omogoča ogled obeh filmov brezplačno na svoji spletni strani http://vrse.com, kjer preprosto vlečemo sliko naokrog, podobno kot na Googlovem uličnem pogledu. Za ogled na telefonu je priporočljivo sedeti na vrtljivem stolu, predvsem ob uporabi »kartona«, saj se sicer hitro zaletimo v predmete.

Kaj sledi?

Poleg Vrsa je tudi cela vrsta drugih ustvarjalcev filmov v 360. Veliko jih je, denimo, mogoče najti na youtubu na kanalu #360Video, precej navdušenja pa je pred kratkim požel tudi nov videospot islandske glasbenice Björk za pesem Stonemilker. 360-stopinjski videi na youtubu so za zdaj podprti zgolj v brskalniku Google Chrome na računalnikih in v aplikaciji youtube na pametnih telefonih z operacijskim sistemom android z vsemi zadnjimi posodobitvami.

Še bolj zanimiva je uporaba v novinarstvu. Vrse je, denimo, že konec lanskega leta v sodelovanju z režiserjem Spikom Jonezom (Biti John Malkovich, Ona) in Vice News ustvaril bržkone prvi tovrstni novinarski prispevek, poročilo s pohoda za mir in enakopravnost Millions March.

Ravno ta teden pa je podjetje NextVR pripravilo neposredni prenos debate demokratskih kandidatov na CNN za predsednika ZDA prek navidezne resničnosti. Prenos je baje imel nekaj tehničnih težav, predvsem pa se režiserji in producenti šele učijo delati prve korake v načinu predstavitve živega prenosa v tej tehniki, a kaže, da se odpira zares krasen nov svet.

Zato poskusite najti možnost ogleda Clouds Over Sidra in Waves of Grace na računalniku, telefonu ali kakršni koli VR-napravi in vstopite vanj s čutnostjo in optimizmom.