Tiskane izdaje
Knjige je začel prebirati, ko je bil star tri leta. Z dvanajstimi je na šolskem tekmovanju predstavil spletno stran, na kateri je lahko vsak uporabnik dodajal gesla in opise - pet let pred wikipedio. Življenjski prostor je našel na internetu, njegova najljubša pesem je bila Extraordinary Machine Fione Apple:
Be kind to me
Or treat me mean
I'll make the most of it
I'm an extraordinary machine
Pred tremi leti so preiskovalci ameriške zvezne policije FBI aretirali mladega računalniškega programerja in spletnega aktivista Aarona Swartza, ker je vlomil v ameriško univerzo MIT (Massachusetts Institute of Technology) in na prenosni disk presnel skoraj pet milijonov plačljivih akademskih člankov iz zbirke Jstor.
Vdor se za Swartza ni dobro končal. Urad generalne tožilke Massachusettsa Carmen Ortiz ga je obtožil resnih kršitev zakona o računalniških prestopkih (computer fraud and abuse act) in kraje »več milijonov dolarjev« vredne zasebne lastnine organizacije Jstor. Ker je Ortizova v javnih nastopih večkrat zagovarjala strožje preganjanje kiberkriminala in piratstva, so hoteli mladega elektronskega prestopnika pripeljati pred poroto, čeprav je Jstor odstopil od tožbe in Swartz še ni objavil ali prepisal nobenega članka.
Na sodnem procesu je Swartzu grozilo do milijon dolarjev kazni in 35 zaporniških let. Vendar sojenja ni dočakal, saj so ga 11. januarja 2013 našli mrtvega v brooklynskem stanovanju.
Aaronova tragična smrt je lani pretresla številne najuglednejše internetnike in medijske komentatorje, saj je veljal za čudežnega dečka interneta.
Čeprav bi lahko Swartz užival v statusu mladega tehnozvezdnika, je kmalu zapustil podjetniško okolje silicijeve doline, se odrekel položaju v vplivni tehnološki reviji Wired in vso energijo namenil boju za osvobajanje podatkov na internetu. Veliko je sodeloval z gibanjem CC in odprto spletno enciklopedijo wikipedio. Soustanovil je društvo Demand progress, ki se je borilo proti spletni cenzuri in je pomembno prispevalo k padcu ameriške protipiratske zakonodaje (zakonov Sopa in Pipa). Najbolj kritičen pa je bil do založnikov znanstvene literature, ki jim je leta 2008 namenil zelo vpliven manifest o pravici dostopa do informacij (Guerilla Open Access Manifesto).
V besedilu je opozoril, da kulturna in znanstvena dediščina človeštva prehaja v roke globalnih založniških korporacij, ki so privatizirale znanje in ga zaprle za drage zaprte naročniške sisteme. Zato je pozval profesorje, študente, knjižničarje in vse tiste, ki imajo privilegiran dostop do plačljivih zbirk, naj ga delijo z drugimi: izmenjujejo gesla, pomagajo prenašati članke in jih pošljejo vsem, ki jih zanima njihova vsebina. Za Swartza izmenjevanje znanja ni bilo piratstvo, kraja ali kriminalno dejanje, ampak moralna dolžnost - tudi za ceno državljanske nepokorščine.
Swartzovo zgodbo je v začetku letošnjega leta predstavil režiser in scenarist Brian Knappenberger. V filmu je pokazal, da administracija Baracka Obame ni imela posluha za etično hekerstvo mladega aktivista. Tožilci zaradi strahu pred terorizmom in kiberkriminalom niso znali ali hoteli prepoznati razlike med pravimi kriminalci in idealističnimi programerji, ki so včasih tudi s kršenjem pravil omogočili družbene spremembe. Zato so Swartza obravnavali kot elektronskega kriminalca, čeprav so bili njegovi nameni ves čas jasni in nepridobitni.
Ali prav zato, so v Knappenbergerjem filmu namignili Aaronovi znanci in prijatelji. Kultura silicijeve doline sprejema hekerje, ki postavijo velike tehnološke korporacije in postanejo milijarderji. Precej manj razumevanja pa imajo za aktiviste, ki v tehnologiji ne vidijo poslovne priložnosti, ampak mogočno orodje za pozitivne družbene spremembe. Swartzove ideje so bile zanje preveč radikalne, zato je bil izjemni in občutljivi mladenič tudi v internetnem okolju vse bolj osamljen. Dokler ni več zmogel prenašati pritiska.
***
Priporočila za radovedne
Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.
Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.
V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Vesna Milek, Tina Lešnicar, Irena Štaudohar, Boris Čibej in Mojca Zabukovec.
