Album tedna: Andrej Guček, Delta

Drugi samostojni album trboveljskega umetnika, ki v prefinjeno umetnost prenaša svoja opažanja in občutke.
Objavljeno
24. marec 2017 16.17
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Andrej Guček
Delta
Klopotec, 2017

Trboveljčan Andrej Guček ima dve pomembni lastnosti, ki razlikujeta zabavljače od umetnikov. Premore glasbeno liriko in ostro oko. Vsa svoja opazovanja zna preliti v zgodbe, kot so to znali narediti le najboljši, kot so Bob Dylan, Neil Young, Johnny Cash, Bruce Springsteen in podobni. Tu ne gre za primerjave kakovostne narave temveč za pristop, za sposobnost empatije, za zavedanje kdo si, od kot prihajaš in kam greš.

Čeprav je najbolj znan po članstvu v prefinjeni rockovski zasedbi Hiša ter precej bolj dinamični blues rockovski zasedbi Bluesteam, se rad nastopi tudi povsem samostojno le k kitaro, orglicami in klavirjem. V bistvu je ne glede na vse predvsem pristen kantavtor, ki svojo poezijo vpleta v smiselne melodije.

Nedavno je izdal svoj drugi samostojni album, ki ga je poimenoval Delta. Njegovo rahločutno glasbo pa so mu z zvokom pomagali odeti Lada Jakša na saksofonih in klavirju, Simon Jurečič na bas kitari, Iztok Repovž na bobnih in Andraž Mazi na pedal steel kitari. Na albumu je deset novih avtorskih skladb, ki izhajajo iz njegovega industrijskega delavskega rudarskega okolja, ki pa je vendarle obdano z naravo in upanjem. In ravno v tej dvojnosti med sivino industrializacije in zelenostjo narave živi poet, ki išče svoj smisel obstoja.

Zanimiv izbor glasbenih sodelavcev je tudi nežno obarval njegov osnovi zvok, tako je Jakša dodal jazzy urban pridih, Mazi pa puščavsko countryjevsko razsežnost. Guček presega stopnjo običajnega kantavtorja oziroma singer-songwriterja, kot se temu reče na Zahodu, kajti ponudil nam je zelo poetičen album, ki mogoče sploh ni primeren za ta čas in kraj, vsekakor pa je zelo nujen.

Delta je rahločuten zapis umetnika, ki živi tukaj in zdaj in se trudi narediti ta svet nekoliko lepši, sprejemljivejši, tako zanj kot tudi za nas. Je žarek upanja!