Tiskane izdaje
Tik pred 16. obletnico kluba je odjeknila novica, o kateri se je že dolgo ugibalo. Najemnik nepremičnine, direktor podjetja FTV, d. o. o., Edis Bečič, je potrdil, da Ambasade Gavioli, kot jo poznamo, od marca 2012 ne bo več. Ključe bo namreč predal TV Pink Si, ki bo v zibelki slovenske elektronske klubske scene najverjetneje prirejal turbo folk zabave.
O programski usmeritvi in predaji najemnega prostora smo zato povprašali pri pristojnih v televizijski hiši Pink TV in pri lastnikih nepremičnine, družbi Mercator.
Pri Mercatorju zaradi diskretnosti niso želeli dajati izjav. Od Sebastjana Vežnaverja, direktorja in polovičnega lastnika Pink TV, pa smo prejeli naslednjo izjavo:
»Izolski zabaviščni prostor, znan kot Ambasada Gavioli, z marcem 2012 prevzema znan primorski podjetnik Vejsil Hot. V primorski regiji se lahko g. Hot in njegova družina pohvalijo z rezultati, ki jih dosegajo med drugim tudi na gostinskem področju. Ker se vsakega projekta lotevajo preudarno in profesionalno, smo prepričani, da bo projekt Gavioli njihova nova zgodba o uspehu. S Hotom smo sklenili sodelovanje. Snemanja nekaterih večjih TV-oddaj, ki jih pripravljamo za sezono 2012, bomo preselili v v ta isti objekt, saj nam ponuja vse, kar potrebujemo in česar v ljubljanskem okrožju ni moč dobiti.«
Kaj se bo poleg snemanja televizijskih oddaj v Ambasadi dogajalo od marca dalje še ni jasno.
Čas je za skok v preteklost
Ambasada Gavioli ni le klub. Velja za zibelko slovenske klubske kulture. Pri nas je ustvarila močno trendovsko gibanje in elektronsko glasbo popeljala iz undergrounda v javni prostor in celo v parlament ... Hkrati je prizorišče tudi arhitekturni dosežek in po predlogu umetniške skupine IRWIN nosi ime po arhitektu Gianiju Gavioliju. Že kmalu po odprtju leta 1995 je postala stičišče klubske kulture na območju Slovenije, severne Italije, južne Avstrije in severozahodne Hrvaške.
Rejversko gibanje, ki se je takrat pri nas pojavilo, bi lahko primerjali z gibanji iz šestdesetih, osemdesetih let, s hipiji, z rock'n'rollom ipd., vendar se je v takšnem obsegu in tako javno pri nas to dogajalo prvič. Ambasada Gavioli je usmerjala to gibanje v kontekstu glasbe in mode. Njen uspeh je soustvarjal tudi močan zunanji trend, ki ga je promoviral MTV.
Gibanje je privlačilo mlade predvsem zaradi svoje neobremenjenosti. »Združeval je ljudi, ki bi jih drugje morda imeli za čudake (danes bi jih verjetno poimenovali za liberalne,« je dejal Denis Papič, ki je s klubom sodeloval do leta 2008, kot predstavnik za stike z javnostjo. Kasneje se je del tega gibanja preselil tudi v Celje, v halo Golovec.
Začetki kluba in slovenske klubske scene
Ambasada je doživljala vzpone in padce. Lastniki Evolution, d. d., so si klub zamislili po italijanskem zgledu in si prvi v Sloveniji upali na tak nivo. Prvo leto so tipali po ustrezni programski usmeritvi za slovensko-italijansko-hrvaški trg. Vendar Izola nima dovolj velikega zaledja, da bi klub napolnili in hkrati poskrbeli še za kvaliteten program. Privabiti je bilo torej treba ljudi tudi iz bolj oddaljenih krajev in jih prepričati, da se vsedejo v avto in si priskrbijo prenočišče.
Po nekaj mesecih se je lastnikom pridružila nova ekipa. Zgodbo o Ambasadi sta začela soustvarjati danes legendarni dj Valentino Kanzyani kot programski vodja in Denis Papič, ki je skrbel za stike z javnostjo. Prvo leto so z njimi sodelovali še Darja Groznik (POP TV) kot prva predstavnica za stike z javnostjo, Bojan Kranjc (TV Slovenija) in Igor Zupe (Nordcross), ki sta skrbela za celostno podobo. Nova ekipa je klub v nekaj letih popeljala med najboljše v osrednji in vzhodni Evropi in Ambasada Gavioli je postala trendsetter. Nenazadnje je gostila največja imena elektronske glasbe, kot so Tiësto, Sven Väth , Marshall Jefferson, Laurent Garnier, Richie Hawtin, Jeff Mills, Takkyū Ishino, Carl Cox in ne nazadnje botra slovenskega tehna DJ Umek in Valentino Kanzyani.
Prodor elektronske glasbe iz undergrounda v slovenski javni prostor
Denis Papič je bil še pred začetkom sodelovanja z Ambasado na radiu Gama urednik oddaje o elektronski glasbi, ki jo je vodila Andreja Rozina. Medijske izkušnje in poznanstva so mu koristila. Kot predstavnik za stike z javnostjo ni imel lahke naloge: »Klubska kultura pri nas takrat še ni bila prisotna v javnem prostoru. Tradicionalnih medijev in starih uredniških struktur elektronska glasba ni zanimala in je tudi niso poznali.«
Radijski medij je imel takrat pri nas velik domet in medijski prodor Ambasade Gavioli se je začel na radiju Gama, kjer so imeli oddajo. V etru se je nato Ambasada znašla ravno, ko so se ljudje odpravljali ven, na party. Poslušalce so v klub vabili tudi s predvajanjem live posnetkov, na katerih je bilo v ozadju čutiti tudi samo vzdušje v klubu (kričanje, živžge). Ambasada je počasi dobila prostor tudi v tiskanih medijih in na televiziji.
Ustvarjanje kulture
Do leta 2005 je Ambasada ustvarjala in vlagala v razvoj klubske kulture. Ekipa je precej eksperimentirala z neznanimi didžeji in žanri in vsi večeri v klubu niso bili komercialno uspešni. Sodelovali so tudi z modnimi ustvarjalci. Z njihovimi smernicami za posamezno glasbeno zvrst in sezono so obiskovalce seznanjali prek letakov, pa tudi modnih revij v samem klubu.
V nekaj letih je ekipi uspelo klub popeljati med najboljše v osrednji in vzhodni Evropi ter vzgojiti generacije zvestih obiskovalcev, ki so se tam počutili kot doma. Poleg kluba pa najbrž nikoli ne bodo pozabili niti legendarnih afterpartijev na Belvederju, kjer se je jutro v malce počasnejših ritmih prevesilo v nov dan.
Ko je trend začel zamirati ...
Vseeno je kult inštitucije Ambasade Gavioli okoli leta 2005 počasi začel usihati. Prve generacije obiskovalcev, ki so se organizirano valile v klub, so dobile otroke. Na trgu se je pojavila nelojalna konkurenca z antipropagando. Poleg tega pa je bila Ambasada Gavioli tudi nenehno pod drobnogledom policije, saj se je klubsko kulturo povezovalo s plesnimi drogami. Papić to pojasni s slovensko pregovorno negativno nastrojenostjo do novosti.
Policija je v nekem obdobju postavila kontrole na vseh dostopnih točkah, na Kozini je promet speljala prek bencinske črpalke ter preiskovala osebne avtomobile.
Takrat sta klub in njegove privržence podprla politika Borut Pahor in Zmago Jelinčič. Prvi se je v klubu osebno oglasil in se med nastopom skupine Rotor pogovoril z vodstvom kluba. Mimogrede, člana Pahorjeve stranke sta bila tudi takratni notranji minister Rado Bohinc in izolska županja Breda Pečan. Zmago Jelinčič je v parlamentu postavil poslansko vprašanje o policijskih zasedah.
Organi pregona so nato precej hitro ugotovili, da so Ambasada le štiri stene, da domnevni uživalci drog od nekod prihajajo in da jih ne proizvaja sam klub in situacija se je izboljšala. Tudi z lokalnimi oblastmi je imel klub dobre odnose, saj je naredil ogromno za promocijo in prepoznavnost Izole.
Ambasada Gavioli nekoč in danes
Denis Papič, ki je z Ambasado sodeloval do leta 2008, pravi, da se kluba danes in njegovih zlatih časov ne da primerjati: »Take inštitucije prej nikoli ni bilo in je pri nas verjetno tudi nikoli ne bo več«. Klub prave konkurence nima še danes.
Stare čase odlično prikliče v spomin z naslednjo izjavo: »Vedno smo se zafrkavali, da v Ambasadi nima smisla praznovati pusta, ker je tukaj vedno pust.«
Pravi, da je klub le še prostor, kjer se odvijajo dogodki, ne ustvarja pa več kulture. V klubu zdaj nastopajo že znani, uveljavljeni in v našem okolju preizkušeni artisti, ki prinašajo dobiček. Klub je izgubil trendovstvo. Vse je postalo mainstream. Zato je klub izgubil kar nekaj zvestih privržencev. Glede na pomanjkanje kritične mase klubu tega trendovstva najbrž ne bo več mogoče vrniti.
Tudi elektronska glasba pri nas ni več tako medijsko izpostavljena. Niti ni več žanra, ki bi bil tako močan, da bi za seboj spet povlekel taškne množice ljudi. »Lahko bi rekli, da je slovenska klubska scena deloma poniknila nazaj v underground.«
Konec 16-letne tradicije?
Govorice o dokončnem zaprtju Ambasade so prvič vzniknile kot spretna marketinška potegavščina: na novoletni letak-zloženko so natisnili članek o zaprtju kluba, ki je bil videti kot izrezek iz slovenskih tiskanih medijev. Nekaj let kasneje je postal preroški.
Leta 2008 je lastnik nepremičnine postal Mercator. To je bil udarec za slovensko klubsko sceno. Zadnja leta dogodke v klubu organizirajo najemniki, ki si v tej nehvaležni vlogi prizadevajo klubu povrniti njegov nekdanji blišč.
Fetch The Vibe je zadnji v vrsti najemnikov. Priredili so več odmevnih dogodkov: nastope Carla Coxa, Armina Van Burena, FatboySlima, Umeka in Kanzyanija. V soboto Fetch The Vibe obljubljajo še eno zadnjih doživetij v kultnem klubu: dogodek ob 16-obletnici z Valentinom Kanzyanijem in Cassy.
