Tiskane izdaje
Zupana, kot zapišejo v CD, večina pozna kot enega pomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, šele v zadnjih nekaj letih pa se razkriva tudi kot pesnik. V času ječe je namreč napisal preko 2500 pesmi, ki jih je skoraj dvajset let po njegovi smrti uredila Ifigenija Simonović in izdala v sedmih knjigah.
Med poezijo, napisano v zaporu, so se med drugim našla tudi besedila na znane popularne melodije tistega časa, imenovane šlagerji, ter note in pesmi z označenimi akordi, ki sta jih Vita Mavrič in Jani Kovačič izbrala in sestavila v zgodbo.
»Zupan se skozi svoje delo prikaže kot vešč pesnik, ki obvlada ritem in rimo. Če bi do uglasbitve njegovih tekstov prišlo že takrat, bi se slovenska popevka razvijala precej drugače,« njegovo zapuščino opisuje Kovačič, ki je del zaporniške poezije tudi uglasbil.
Šlagerji in pesmi iz zapora gradijo na dvojnosti svoboda – zapor, kjer šlagerji s svojo melodijo in neobveznostjo prikazujejo hrepenenje in lahkost bivanja na svobodi hkrati pa predstavljajo tudi drugo plat, eksistencialno soočenost s praznostjo in nesmiselnostjo življenja, na katero človek naleti v zaporu.
S poezijo onkraj zaporniških zidov
»Mislim, da bo to večer pretanjenih doživetij. Glasba, in ne le poezija, je bila očitno pomemben del njegovega preživetja v ječi.« koncert napoveduje Mavričeva in dodaja: »Zupan je v zaporniški poeziji ves čas potoval izven zaporniških zidov. Pisal je iz upora, v nemogočih razmerah, pisanje ga je ohranjalo pri življenju.«
Današnji koncert je prikaz dobe, v kateri je Vitomil Zupan ustvarjal in ji pripadal in še danes sproža veliko polemik. »Slovenci imamo hudo težavo s historičnim spominom in mislim, da ta koncert na nek način poskuša na to tudi opozoriti,« povezave z današnjim časom vidi Kovačič. »Čas je, da se končno soočimo s svojo zgodovino, nehamo moralizirati in sprejmemo stvari, ki so se nam pripetile in se iz njih tudi nekaj naučimo.«
Ideja za celovečerno predstavitev njegove poezije, ki je za glasbeno izvajanje doslej ostala nerazkrita, se je porodila na odprtju razstave ob 100-letnici njegovega rojstva, ki je potekala v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Takrat sta Mavričeva in Kovačič na povabilo Simonovićeve prvič interpretirala njegove pesmi in se zaradi dobrega odziva odločila, da iz Zupanove zapuščine pripravita celovečerni nastop. »Prebrala sva celoten opus, in dolgo sva ustvarjala izbor, bilo je vse prej kot enostavno,« izbor pesmi, ki jih bosta danes predstavila na koncertu pojasnjuje Mavričeva.
Za glasbeno spremljavo koncerta bodo poskrbeli Jaka Pucihar (klavir), Anže Langus Petrović (kontrabas), Jure Rozman (bobni) in Gašper Konec (harmonika).
