Katja Šulc - Romščina diši drugače

Pevka Katja Šulc se je odločila,­ da bo uglasbila sodobno romsko poezijo, a je album Kam­lisajlan večinoma posnela v ­Mehiki z mehiškimi glasbeniki.­ V okviru festivala Druga godba­ ga bo predstavila jutri ob 23. uri v Menzi pri koritu na ­Metelkovi v Ljubljani.

Vaš novi album je tretji po vrsti. Tokrat ste uglasbili sodobno ­romsko poezijo Balkana in ­vzhodne Evrope.

Začelo se je s tem, da mi je prišla v roke antologija romske poezije The Roads of the Roma, ki je izšla kot del posebne serije ogrožene svetovne literature. V njej je tudi dodatek z opisom zgodovine Romov, od kod so prišli in kaj vse se jim je dogajalo skozi zgodovino. Ena pesem je v izvirniku, v romščini, na koncu knjige. Vse našteto in predvsem posebnost romske poetike me je zelo pritegnila, in pomislila sem, da bi bilo pesmi zanimivo uglasbiti.

Zadnjih nekaj let intenzivno razi­skujete romščino z romologom iz Pariza.

Že na začetku sem se odločila, da bom pela pesmi v romščini. Vedela sem, da bom potrebovala mentorja. Romska literatura je težko dostopna, potrebovala sem tudi izvirnike pesmi. Ravno v tem času sem v Delu prebrala zanimiv intervju z uglednim romologom Marcelom Courthiadom, pisala sem mu in je privolil, da bo mentor projekta, kar me je zelo razveselilo.

Profesor Courthiade je predstojnik oddelka za romsko kulturo in jezik na inštitutu INALCO v Parizu. Dve leti sva sodelovala prek interneta, po skypu mi je bral pesmi, kajti romščine nisem znala prav nič, pošiljal mi je pesmi v branje, s prevodi. Romščina je zanimiv, vznemirljiv, eksotičen jezik, odpelje te v neke daljne svetove.

Kaj vas je pritegnilo pri sodobni romski poeziji?

Pred leti je v slovenščini izšla zbirka romske poezije Ciganska poezija, ki jo je uredil Sarajevčan Rade Uhlik. Že tam sem opazila izjemnost te poezije. Pesmi so takšne, kot so Romi, preproste in neposredne, govorijo univerzalne stvari. Mene so se močno dotaknile s to preprostostjo, iskrenostjo in lepoto.

Že prej ste izdali dva albuma z uglasbeno poezijo, prvega z verzi Mile Kačič in drugega s svojo poezijo.

Všeč mi je preplet poezije in glasbe, ko glasba ponese poezijo še nekam drugam. Romska poezija je sicer odmik od ljubezenske poezije, ki je uglasbena na prvih dveh albumih, kar mi ustreza. Pri Romih je tega manj, kar mnoge preseneti. Veliko je pesmi, ki govorijo o tem, v kakšnih razmerah živijo, kaj se jim je v zgodovini dogajalo, tudi pesmi o naravi in povezovanju med ljudmi, o tej njihovi toplini.

Kako je prišlo do uglasbitve ­romske glasbe?

Po prvotni zamisli sem se uglasbitve nameravala lotiti pri nas, z našimi glasbeniki. Leta 2012 pa sem med enim od potovanj po Mehiki srečala violinista Albana Usatcha, ki je od malega strastno povezan z romsko glasbo in kulturo. Takoj sem vedela, da bo violinist na tem albumu. Prva skladba, ki je nastala, je prišla iz Nepala, kjer je Alban živel eno leto. Zatem sva začela muzicirati in skladbe so počasi ­nastajale.

Vaše sodelovanje z mehiškimi glasbeniki je dalo presenetljive rezultate.

Moj namen ni bil kopirati romsko glasbo. Hotela pa sem vključiti romske elemente, njihove 'začimbe', Albanova violina je gotovo ena od njih. Ključni romski element je tudi to, da sem se tam, kamor sem prišla, nalezla tistega okolja, enako kot se dogaja pri Romih. Sicer pa sem tudi na tem albumu kot na prejšnjih sledila poeziji, kako jo čutim, slišim. Pier, ki je bil zadolžen za postprodukcijo, je veliko prispeval h končni podobi.

Kako sta Balkan in romska ­tematika znana in blizu mehiškim glasbenikom?

Romska glasba in kultura sta v Mehiki zelo prisotni in zaželeni. Kadarkoli sem omenila romsko poezijo, mi je to odprlo vrata. Veliko je skupin, ki igrajo balkansko glasbo, sicer bolj v slogu Bregovića in Guče, kar nekaj je tudi festivalov z balkansko in romsko glasbo. Tudi sicer so Romi tam pognali korenine, presenetilo me je, da v Mehiki živi kar milijon Romov.

Kakšna bo zasedba, ki bo odigrala album v živo?

Iz Mehike sta prišla violinist Alban Usatch, ki je tudi soavtor albuma, in tolkalist Fabian Reyes, s katerim smo precej igrali v Mehiki, tu bosta še Andraž Mazi na kitari in Robert Jukič na basu, kot gosta pa Pier na güiru in pozavni, Igor Matković na trobenti, za vizualno poezijo pa bo skrbela Neja Tomšič.