Tiskane izdaje
»Kako postati najboljši? Preprosto, išči deficitarne poklice. Tam, kjer ni veliko konkurence, lahko hitro uspeš. Zato sem jaz postal gangster raper, teh na Primorskem namreč sploh ni. Kot edini sem avtomatično že najboljši,« razlaga svojo zgodbo o uspehu Smaal Tokk, glasbenik, morda celo prej satirični lik, ki buri duhove že vse od prvenca Unotisto iz lanskega leta. Številni imajo namreč še vedno velike težave, kako bi se opredelili do njega. A Smaal Tokk se s tem ne obremenjuje in s pesmimi še naprej drega v pereče družbene teme, tudi z aktualnim singlom Profesjonalci.
Kaže, da se ljudje na vašo glasbo zelo mešano odzivajo, mnogi niso prepričani, ali se šalite ali ne. Kakšne odzive doživljate vi?
Glasba je ljudem všeč, razen določenima »samooklicanima strokovnjakoma s področja rapa in/ali hip hopa«. Ampak onadva vsega skupaj verjetno ne razumeta dobro oziroma ju moj gangsterski pristop ogroža v smislu, da se delam norca iz tega svetega žanra. Zato se jima seveda globoko opravičujem, njunih čustev nikakor nisem želel razžaliti. Če jima bo lažje, lahko tudi rečem, da delujem v žanru gangster popa, vsekakor pa ostajam gangster, ker je moj glasbeni izraz iskren. Je pa mojim ljudem skupno to, da imajo smisel za humor.
Pravim raperjem torej vaš »flow« in način rapanja nista preveč všeč?
To je vedno izraz njihove projekcije in pričakovanj, kakšen naj bi jaz bil. Ampak jaz priznam, da rimati ne znam! Že v šoli mi rima ni šla, dobival sem slabe ocene iz tega poglavja slovenščine, le zahvaljujoč pomoči svojega nonota se mi je nazadnje le nekako uspelo prebiti skozi. Mislim, to je res težko. Imam pa svoj tok pripovedovanja. Če je ta hip hoperski ali ne, pa je popolnoma brezvezno vprašanje. Ker to, kar delam, v resnici itak ni hip hop, ampak mešanica zelo različnih žanrov.
Pa ste se sploh kaj ukvarjali s temi zadevami ali »zakonitosti rapanja« gladko ignorirate?
Ne, zato pa tudi nisem vkleščen v te vzorce in je moja svoboda izražanja precej širša. Ampak mi je Radmila (lik njegove žene iz večih besedil, op.p.) povedala, da so ti naši poduhovljeni reperji, kot so Valterap, legenda Primorske, pa Trkaj, Zlatko, Ali En oziroma Dalaj Eegol oziroma RecycleMan idr. tako pozitivni in fini, da so všeč tudi meni. Radmila ve, kaj je dobro, in jaz ji verjamem.
Prvi gangster raper v Sloveniji, Smaal Tokk. Foto: Miran Bratuš
Vaše štorije v komadih so duhovite in šaljive, čeprav govorite tudi o kočljivih družbenih temah. Je res, da se tem pravzaprav lotevate zelo resno, ker pa so sprva vsi mislili, da se šalite, ste se res začeli šaliti?
Kaj se šalim?! Je smešno, ko pojem v pesmi Zaposlovalna, kjer govorim o prekarnih delavcih in iskanju službe zase, da lahko delam le zastonj?! Seveda je smešno, smešno je to, da lahko v svoj življenjepis potem dodam še eno alinejo z izkušnjami, to je pa tudi vse. To ni le smešno, je prav komično!
Slišal sem, da ste se z glasbo začeli spoznavati prek blok flavte, kar ni nič kaj gangstersko. Jo še kdaj vzamete v roke?
Še vedno, seveda, včasih celo zaigram nanjo na koncertu. Zaigrati znam tudi rusko himno!
Vaša prva uspešnica je bila pesem Smaal Tokka za predsednika. Kaj menite o vragolijah, ki jih na družbenih omrežjih izvaja aktualni predsednik?
To je naravnost osvobajajoče, saj me je še utrdilo v prepričanju, da bom na naslednjih volitvah zares kandidiral za predsednika. Ker če je lahko Pahor predsednik, sem lahko tudi jaz. Veliko bi se ukvarjal z malim človekom. Ampak … aja, saj to pa imamo že zdaj, v bistvu potem meni sploh ni treba biti predsednik!
Ali na vaših koncertih ljudje tudi plešejo ali vas bolj poslušajo in se smejijo štorijam?
Stojijo, malce se pozibavajo in poslušajo. Ampak jaz jih spodbujam, naj bodo ja čisto pri miru in naj nikar ne vihtijo rok v zrak, saj so vendar slovenska publika – ona pa se premakne samo takrat, kadar se gre po pivo!
Se poznata z Duletom Vaupotičem?
Ne, pa tudi z Zmagom Batino še ne. Ampak mi Radmila že konkretno teži, da končno spoznajva tudi nekoga od velikih in se malo podruživa z njim!
