Tiskane izdaje
Ravne na Koroškem – Na Gradu Ravne bodo danes odprli razstavo z naslovom Dvorec Grinfels, ki je nastala dve leti po tem, ko so med zemeljskimi deli za novo krožišče na Ravnah in gradnjo kanalizacije delavci naleteli na ostanek dveh mogočnih zidov. Ugotovili so, da pripadata renesančnemu dvorcu Grinfels.
Na območju, ki ga je zavod za varstvo kulturne dediščine zaščitil, so le v nekaj dneh odkrili 3500 arheoloških najdb, za katere se je kasneje izkazalo, da pripadajo obdobju od druge polovice 13. do konca 16. stoletja.
"K sodelovanju pri objavi kataloga in postavitvi razstave smo povabili doc. dr. Igorja Sapača, znanega slovenskega kastelologa, ki je prispeval stavbno razvojni oris dvorca. V svojem prispevku lepo pojasni, kako je na skalnem pomolu v okljuku reke Meže ob vstopu na Ravne iz dravograjske smeri prvotno stal srednjeveški stolpast dvor, ki je najverjetneje pripadal gradu Gornji Guštanj, lociranem na Čičmanovem oz. Tičlerjevem vrhu. V 14. stoletju so tako na območju Guštanja bivali v vsaj treh ločenih bivališčih: gradovih Gornji in Spodnji Guštanj ter dvoru Grinfels. Reka Meža je ločevala Gornji in Spodnji Guštanj. Sapač razloži tudi lokacijo spodnjega gradu v Guštanju, ki je potrjena s sondažnimi raziskavami v oktobru 2016 na lokaciji Gledališka pot 4, ki ga poznamo tudi kot Kollnitzerjev ali Prueschenkov dvor," je povedala Saša Djura Jelenko iz Koroškega pokrajinskega muzeja, ki v katalogu in na razstavi interpretira arheološke najdbe.
"Poudarek je na lončenih predmetih, ki sem jih klasificirala glede na obliko, izdelavo, poseben poudarek je na lončarskih masah, iz katerih so bile izdelane posode. Ugotovili smo, da je bilo nekaj najdb uvoženih, npr. grafitna lončenina, hladno orožje-puščične osti, steklenina, jedilni nožiči. Navedla sem primerjave iz drugih najdišč iz Slovenije in avstrijsko nemškega prostora, na podlagi tega sem lahko najdbe datirala. Trgovske vezi z Italijo so bile v 16. stoletju zanemarljive. Material sem razvrstila v štiri faze, pri čemer sta prvi dve gotski, drugi dve pa renesančni. Katalog in tabele z najdbami je pripravila arheologinja Anja Mihelič," je pojasnila Saša Djura Jelenko.
Za odkrita zidova se je izkazalo, da pripadata resnesančni fazi dvorca, ko je dvorec že razširjen na zahodno stran, dobi pa tudi stolpiča, znana iz Valvasorjeve upodobitve Grinfelsa. Najbolj znameniti prebivalci Grinfelsa so bili Gaisrucki.
"Najdene koščene odlomke in ostanke živalskega zobovja je pod drobnogled vzel dr. Borut Toškan. Živalski ostanki iz Grinfelsa dajejo vpogled v prehrambene navade lokalnega plemstva. Prisotnost divjadi in domačega prašiča lahko razumemo kot odraz potrebe dvorjanov po razkošju in bahaštvu. Konec 15. in v 16. stoletju tudi na Grinfelsu sledijo trendu, ko plemiča niso več cenili po količini zaužite hrane, temveč po umetelnosti oblikovanja jedi, scenografiji gostij in lepemu vedenju gostov pri mizi," je povedala Saša Djura Jelenko.
Razstavo in dvojezični katalog je oblikoval Edi Koraca.
