Frankfurt, prihajamo!

Leta 2021 ali 2022 bosta v Frank­furtu ob Majni na največjem knjižnem sejmu na svetu, kot vedo povedati dobro obveščeni viri, doživeli svojih pet minut svetovne pozornosti slovenska literatura in kultura. Nič manj pomembno ne bo častno gostovanje na sejmu otroških knjig v Bologni.

Eden od slovenskih založnikov je prejšnji teden na frankfurtskem sejmu napoved o skorajšnji tudi formalni potrditvi slovenskega nastopa komentiral z mnenjem, da se je treba na nastop resno pripraviti in imeti v rokah kar se da veliko prevodov v nemščino in dobro sestavljen seznam za nemško govoreče trge zanimivih in primernih knjižnih naslovov, poleg tega seveda še zamisli za običajen celoletni program kulturnih dogodkov, ki pospremi pet sejemskih dni jeseni na velikem sejmišču ob Majni.

Na Javni agenciji za knjigo (JAK) so povedali, da je projekt gostovanja – direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos naj bi po zadnjih informacijah v Ljubljano prišel podpisat pogodbo o gostovanju v začetku prihodnjega leta, najkasneje februarja – zamišljen tako, da bo povezoval kulturni, gospodarski (založbe, tiskarne, oblikovalski sektor v povezavi s podjetništvom in filmsko industrijo) in turistični sektor.

Optimalni predvideni cilji gostovanja, za katero je vlada že pred časom namenila 2,5 milijona evrov, so izboljšanje trgovanja z avtorskimi pravicami, povečanje prepoznavnosti slovenske kulture v tujini (vizualna umetnost, film idr.) in prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije, povezovanje podjetij s področja tiskarstva ter izboljšanje trgovanja slovenskih oblikovalskih izdelkov, povečanje števila prevodov slovenske literature idr.

Največ prevodov v nemščini

S prevodi smo za silo opremljeni: do leta 2013 je bilo po navedbah JAK v nemščino prevedenih 582 del slovenskih avtorjev (velik del teh naslovov so priskrbele koroške založbe Wieser, Drava in Mohorjeva), v angleščino 304, do nastopa Slovenije kot častne gostje pa naj bi se število prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik letno povečalo za 30 odstotkov, po predstavitvi pa naj bi se število prevodov še poviševalo. Ko je leta 2014 v Frankfurtu gostovala Finska, je bilo iz podatkov razbrati, da je med letoma 2000 in 2010 v Nemčiji izšlo po 250 finskih naslovov, po gostovanju se je številka približala 350 prevedenim knjigam na leto.

Po finančni plati se kaže gostovanje na največjem knjižnem sejmu na svetu zlahka izvedljivo, iz slovenskega proračuna lahko organizatorji računajo na namenskih 2,5 milijona, dodatna sredstva – govori se o lepih štirih milijonih evrov – bodo organizatorjem dosegljiva v okviru izvajanja evropske kohezijske politike, kamor je umeščena operacija Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini.

Koliko so države gostje vložile v nastope?

Letošnja častna gostja, Francija, peti največji knjižni trg na svetu z okrog deset tisoč založbami, je za nastop porabila zmernih 4,7 milijona evrov, lanski častni gostji Nizozemska in Flandrija, ki sta v Frankfurtu uspešno gostovali že leta 1993, sta lani porabili šest milijonov. Gruzijci, častni gostje prihodnjega sejma, o financiranju nastopa ne govorijo, po lanskih nepotrjenih sejemskih govoricah načrtujejo, da bodo porabili okrog sedem milijonov, Norveška, gostja leta 2019, bo skupaj s sredstvi vlade in knjižne industrije po besedah direktorice agencije Norla odštela nekaj več kot 5,3 milijona evrov, vodja norveškega gostovanja Halldór Guðmundsson ve, kako se stvarem streže, saj je leta 2011 vodil odmevno islandsko gostovanje v Frankfurtu, ki je stalo le nekaj več kot tri milijone.

Nova Zelandija je leta 2012 investirala okrog 3,5 milijona evrov (Avstralci, ki so bili povabljeni hkrati, so se takrat odpovedali nastopu, češ da je predrag), ko je leta 2014 gostovala Finska, so organizatorji porabili štiri milijone evrov. Kanada, ki bo gostja leta 2020, je pred nekaj leti zavrnila nastop, češ da oblasti nočejo priskrbeti potrebnih 6,5 milijona dolarjev, v gostovanje leta 2020 so privolili po dolgem prigovarjanju iz Frankfurta, njihov proračun bo zagotovo skrbno racionaliziran. Južni Koreji je leta 2005 uspelo znižati proračun z napovedanih devet na šest milijonov, Indonezija je pred dvema letoma porabila osem milijonov, Brazilijo je gostovanje leta 2013 stalo pet milijonov, Argentino leta 2010 štiri milijone, frankfurtske govorice so ocenile kitajsko gostovanje leta 2009 na razsipnih dvajset milijonov evrov.

V Bologni Slovenije še niso vpisali na seznam gostujočih, ve se, da bo prihodnje leto svoje otroške in mladinske izdaje prišla razkazovat in prodajat Kitajska, leto 2019 pa si je priborila Švica.