Tiskane izdaje
Naslov letošnjega Grošljevega simpozija, sicer osmega po vrsti, tudi tokrat v organizaciji dr. Nade Grošelj in dr. Marjete Šašel Kos, ki se začenja danes in končuje v četrtek v dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, je Knjižnice in knjige od antike do danes.
Osrednja tema sta torej dva kulturna fenomena, knjiga in knjižnica, ki sta za večino ljudi danes samoumevni stalnici našega vsakdana. A kaj vse skriva njuna zgodovina skozi čas!
Zapise in prve knjige lahko spremljamo že od starih kultur Bližnjega in Srednjega vzhoda, prav tako tudi knjižnice, ki so bile pogosto združene z arhivi, na primer asirske (Kalhu, Ašur, Huzirina, Ninive) in babilonske (Sipur, Uruk, Nipur, Babilon).
Za evropski prostor je posebej zanimiva in aktualna zgodovina knjižnic iz obdobja grško-rimske antike; ko govorimo o knjižnicah antike, vedno najprej pomislimo na nesporno kraljico antičnih knjižnic, aleksandrinsko knjižnico, ki zaradi dosežkov na področju knjižničarstva, svoje razgibane večstoletne zgodovine in posameznikov, ki so soustvarjali to zgodovino, še danes buri našo domišljijo. In še zdaleč ni edina; v grškem svetu na primer je bilo še desetine drugih javnih in zasebnih knjižnic (v zgodovinskih virih je izpričan obstoj vsaj 53).
Ekspanzija knjig
Zgodovina se nadaljuje z začetki knjižnic v Rimu ob koncu rimske republike in njihovo ekspanzijo v obdobju cesarjev, z bogato (in burno) zgodovino v pozni antiki (tako na zahodu kot v Bizancu) in krščanstvu, dalje v srednjem veku, ko so dominirale zlasti samostanske knjižnice; o njihovem pomenu vse pove misel, ki jo pripisujejo Godefroyu de Saint-Victorju, da je »samostan brez knjižnice kakor vojaški tabor brez orožarne« (claustrum sine armario quasi castrum sine armamentario), pa v humanizmu, nadalje z revolucijo, ki jo prinese iznajdba tiska, ter ekspanzijo knjig, knjižnic, branja, pismenosti in ustvarjalnosti v novem veku.
Zgodovina knjižnic in knjig je pomemben del kulturne zgodovine vsakega naroda: od okoliščin nastanka knjižnic in knjig, delovanja in vpliva skozi čas, usode, dalje do vprašanja, kaj vse se je ob številnih prelomnih in burnih zgodovinskih dogodkih skozi čas izgubilo in zakaj, kakšne pogrome so doživele itd., do tega, kdo so bili posamezniki, ki so ustanavljali, imeli v lasti ali tudi ukinjali knjižnice, pisali ali zbirali knjige ...
Na tem področju čaka še veliko dela, tudi pri nas, in marsikateri podatek nas preseneti ter navda z navdušenjem, obenem pa tudi z žalostjo nad izgubo. Kot na primer navedba Paola Santonina, ki je v svojih Popotnih dnevnikih ob obisku kartuzijanskega samostana Žiče občudujoče zapisal: »V knjižnici vidiš nad dva tisoč knjig iz vseh ved, večinoma na pergamentu, tudi prav starih in s trsom pisanih ...«
Na simpoziju bosta dva dneva posvečena temam, povezanim s knjižnicami in njihovo zgodovino, dva dneva pa različnim vsebinam, povezanim s knjigo, njenim razvojem, zunanjo podobo, odmevnostjo in vplivom. Da gre za zanimivo in aktualno tematiko, dokazuje tudi število prijavljenih referentov (20).
Teme si sledijo od splošnega k posameznemu. Prvi dan po odprtju simpozija bosta o pojmu knjižnice razmišljali Nena Škerlj in Tatjana Jamnik. V drugem delu prvega dne in ves drugi dan bodo referenti predstavljali različne teme s področja zgodovine knjižnic, od antike pa tja do 19. stoletja.
Matej Hriberšek bo pregledno predstavil najpomembnejše knjižnice antike, naslednja dva referenta pa usodo knjižnic dveh pomembnih krščanskih piscev: Miran Špelič knjižnice sv. Hieronima in Jan Dominik Bogataj Origenove knjižnice. Tadej Trnovšek bo predstavil stiško knjižnico, Izidor Janžekovič se bo dotaknil zgodovine knjižnic v Angliji in Ameriki, Ana Vogrinčič Čepič knjižnih izposojevalnic v 18. stoletju, Sonja Svoljšak in Urša Kocjan bosta predstavili darovalce ljubljanske licejske knjižnice v 18. in 19. stoletju, Petra Kolenc pa drobno, a zanimivo knjižico De bibliothecis, o upravi in urejanju knjižnic našega sicer manj znanega primorskega erudita Štefana Kociančiča.
Tretji dan simpozija bodo referenti predstavili nekatera poglavja iz zgodovine knjige od antike do danes: Jedert Vodopivec Tomažič se bo dotaknila razvoja knjige od pozne antike do danes, Nataša Golob zunanje podobe knjige v srednjem veku (ok. leta 800), Neža Zajc grškega meniha in učenjaka iz obdobja renesanse Maksima Greka ter knjig in knjižnic v obdobju zgodnje renesanse, Ivan Kanič pa vprašanja digitalne, digitalizirane in elektronske knjige.
Četrti dan simpozija bo namenjen vprašanjem recepcije antične književnosti v poznejših obdobjih ter problematiki mladih in književnosti: Anja Dular bo orisala prisotnost antične književnosti v knjižnicah na Slovenskem v novem veku, o tem, ali je Tacitova Germanija res knjiga, za katero bi bilo bolje, da bi jo razgrizle miši, in zakaj, bo spregovorila Verena Vidrih Perko; Milena Mileva Blažić bo govorila o antični književnosti v osnovni šoli, Tilka Jamnik o knjižnicah v mladinski književnosti, Dragica Haramija pa o nenavadnih knjižničarkah, dobrih bralcih in zmešnjavi literarnih likov.
Simpozij ponuja vrsto zanimivih prispevkov, v katerih bo predstavljeno delo raziskovalcev na področju zgodovine knjižnic in knjige, gotovo pa bo dobra pobuda tudi za nadaljnje raziskave.
